Še preden je Ivan Simič, lastnik davčnosvetovalnega podjetja Simič & partnerji, prevzel vodenje Finančne uprave (Furs), je javno pritiskal na delo davčnih inšpektorjev. Očital jim je nezakonite odločbe, jih poimensko napadal in napovedoval "prevetritev" Fursa. Ko je Simič junija lani postal direktor Fursa, so se nekateri inšpektorji znašli v postopkih.
Danes objavljamo zgodbo, da je Simič delovanje ene najpomembnejših državnih institucij podredil kar željam lastnega podjetja. Furs je namreč v času, ko je Simič že bil direktor, posameznikom vrnil več deset milijonov evrov že plačanega davka na nenapovedane prihodke. To je Furs počel na podlagi navodila, ki je bilo v nasprotju s sodbo vrhovnega sodišča. Še več: vodstvo Fursa je to sodbo kar šest mesecev namerno ignoriralo, s čimer je šlo na roko posameznim davčnim zavezancem.
Koliko teh je za pomoč v postopkih pred Fursom najelo podjetje Simič & partnerji, ni jasno, saj Simič podatkov o strankah ne razkriva. Dokumenti, ki smo jih pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, pa razkrivajo, da se je Furs pri tej problematiki ves čas odločal po Simičevih željah in interesih. To nam je v zadnjih mesecih potrdilo tudi več virov blizu Fursa. Po naših informacijah naj bi skupni znesek neupravičenih vračil skupaj z obrestmi dosegal do 40 milijonov evrov.
Represivni postopki s ciljem uničenja necenzurirano.si
Današnja zgodba je del večmesečne novinarske preiskave delovanja Ivana Simiča v času te vlade, ko je postal eden najvplivnejših mož v državi. Poleg tega, da vodi Furs, je tudi predsednik nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH), upravljavca premoženja v lasti države.
Za zadnje podatke in dokumentacijo smo Furs zaprosili v četrtek prejšnji teden. Nekatere dokumente smo prejeli. Domala vsakič, ko želimo pisati o delu Ivana Simiča in njegovih potezah na Fursu, na Simičevem davčnem blogu sledijo diskreditacijski napadi, ki jih v zadnjih mesecih spremljajo represivni postopki. Za svoje obračune z našim medijem uporablja tudi medijske delavce pod nadzorom aktualne vlade. Kljub temu bomo s pisanjem nadaljevali.
Preberite še:
Ni počitnic za Simiča: gre v Snežičevo Banjaluko
70-odstotni davek na sporno premoženje
Ena od zadev, ki jih je Simič kot davčni svetovalec vrsto let javno problematiziral, je 70-odstotna obdavčitev nenapovedanih dohodkov. Furs jo je odmerjal posameznikom v primerih, ko je v osebnih davčnih preiskavah ugotovil razkorak med uradno prijavljenimi dohodki in premoženjem. Decembra leta 2013 jo je v državnem zboru sprejela koalicija Alenke Bratušek. Njen cilj je bil boj proti neprijavljenemu premoženju in sivi ekonomiji.
Takoj zatem je Furs začel s številnimi osebnimi davčnimi pregledi. Na podlagi ugotovitev je posameznikom odmeril na stotine tisočev evrov dodatnega davka brez obresti. Toda ustavno sodišče je septembra 2020 odločilo, da je stopnja tega davka protiustavna. Prav tako je presodilo, da država z njim ne sme obdavčiti dohodkov, ki so jih zavezanci pridobili pred letom 2009, torej tik pred začetkom svetovne finančne krize.
To je pomenilo, da je moral Furs razveljaviti vse odločbe, sprejete na podlagi spornega člena zakona o davčnem postopku. O tem je moral ponovno odločati, pri čemer bi jim lahko na neprijavljeno premoženje odmeril davek po dohodninski lestvici – to je največ 50 odstotkov.
Toda Ivan Simič je že imel svoje načrte.
Preberite še:
Kako nas je Ivan Simič napadal v parlamentu #video
Svetoval direktorici Fursa, da "te zadeve uredite"
Takrat se je namreč odprlo tudi vprašanje, kako bo Furs vodil ponovljene postopke proti zavezancem. Ključno vprašanje je bilo, za kolikšno obdobje za nazaj jih sme obdavčiti:
1) Po zakonu so lahko inšpektorji pod drobnogled vzeli vso premoženje, pridobljeno od leta 2009 naprej.
2) Furs, ministrstvo za finance in upravno sodišče so si bili enotni. Po njihovem se pri tem davku ne sme uporabljati pravila o desetletnem absolutnem zastaranju, ampak se to začne šteti šele od zadnjega leta, ki ga obravnava Furs. Kaj to pomeni? Primer: če bi Furs postopek, ki se nanaša na obdobje 2009-2017, ponovno odprl leta 2021, bi zastaral šele leta 2027.
3) Toda Simič in nekateri davčni svetovalci so poudarjali, da bi morali v ponovljenih postopkih zastaralni rok šteti drugače – za vsako koledarsko leto posebej oziroma od prvega leta obravnavanega obdobja naprej. Primer: lani odprt postopek, ki se nanaša na obdobje 2009-2017, bi za leti 2009 in 2010 že zastaral. To pomeni, da bi bilo premoženje, pridobljeno v teh dveh letih, varno pred Fursom.
Na sceno je nato stopil Simič, ki je bil takrat že vodja vladnega sveta za debirokratizacijo, v katerem je vodil tudi skupino za področje davkov. V imenu podjetja Simič & Partnerji je tik pred iztekom leta 2020 tedanji začasni direktorici Fursa Ireni Nunčič poslal dopis, v katerem jo je opozoril, da davčni inšpektorji preverjajo obdobje od 2009 naprej, čeprav bi lahko po njegovem to počeli le od januarja 2011. "To je nepravilno," je poudaril Simič. Svetoval ji je, da "te zadeve uredite", zato je začasna direktorica Fursa pohitela. V dobrem tednu dni je pripravila osnutek odgovora in za mnenje o tem prosila ministrstvo za finance.
Iz dopisa ni nobenega dvoma, da ga je Simič pisal kot direktor lastnega podjetja za davčno svetovanje. Celo sam je javno razkrival, da se je nanj obrnilo več strank. "Prejel sem veliko sporočil tistih, ki so bili deleži osebnega davčnega pregleda in nezakonite odmere," je oktobra 2020 zapisal v reviji Denar. Pri njegovem pisanju je šlo torej izključno za zasebni interes.
Kljub temu je Simič dosegel svoje. 16. februarja lani je Simon Starček, namestnik Irene Nunčič in član SDS, izdal navodila inšpektorjem, s katerimi je v celoti sledil Simičevemu stališču. Dva dni zatem je Irena Nunčič umaknila svojo kandidaturo za direktorico s polnim mandatom. Tri mesece pozneje je ta položaj zasedel Simič. Z junijem ga je vlada začasno imenovala na ta položaj. Takoj po imenovanju je na blogu napovedal, da bo ena njegovih prvih nalog pravilna uveljavitev obdavčitve nenapovedanih dohodkov.
Preberite še:
Zakaj Ivan Simič hodi na Furs in njegove urade po Sloveniji
Ignorirali sodbo vrhovnega sodišča
Toda Simič, ki je bil več let izbran za najuglednejšega davčnega strokovnjaka, se je pri svoji razlagi davčne zakonodaje motil. Aprila lani je namreč vrhovno sodišče izdalo sodbo, s katero je dalo prav Fursu, ministrstvu za finance in upravnemu sodišču, ne pa Simiču.
To je pomenilo, da so na slabšem tudi stranke podjetja Simič & partnerji, ki so imele odprte postopke tudi za leti 2009 in 2010. O tem, koliko manj davka so morale plačati, priča podatek, ki ga je razkril sam. "Furs je v prvotnih postopkih skupaj z zamudnimi obrestmi odmeril nekaj več kot 2,5 milijona evrov, v ponovnih postopkih pa le pičlih 189.000 evrov. Nezakonito obdavčenim davčnim zavezancem je bilo vrnjenih več kot 1,3 milijona evrov plačanega davka in dodatno 470.000 evrov zamudnih obresti," je Simič zapisal ob imenovanju za vršilca dolžnosti direktorja Fursa.
Zakaj je Furs v Simičevem času vračal že plačani davek? Ker več mesecev ni upošteval aprilske sodbe vrhovnega sodišča, ampak sledil Starčkovemu navodilu. Šele 1. decembra, kar osem mesecev po sodbi in šest mesecev po Simičevemu prihodu na direktorski položaj, je vodstvo Fursa poslalo inšpektorjem novo navodilo, v katerem je skoraj v celoti sledilo sodbi vrhovnega sodišča. Toda pozor: še vedno je vztrajalo pri zastaranju odmere za leti 2009 in 2010 v odločitvah nadzora v ponovnih postopkih.
