Direktor Triglavskega narodnega parka za sabo pustil 200 tisoč evrov dolga do države

Triglavski narodni park (TNP) je edini slovenski narodni park, ki zajema skoraj 84.000 hektarjev veliko območje v Julijskih alpah. Upravlja ga istoimenski javni zavod, ki ga od začetka leta 2022 vodi Tit Potočnik. Toda zdaj so ga začeli preganjati poslovni manevri iz njegove preteklosti.

Preden ga je takratni minister za okolje Andrej Vizjak predlagal za direktorja Triglavskega narodnega parka, se je namreč Tit Potočnik ukvarjal s podjetništvom. Leta 2018 je v Radovljici ustanovil podjetje Tineja, ki je lani na zahtevo finančne uprave (Furs) končalo v stečaju. Za seboj je pustilo 200 tisoč evrov dolga do države, ki ga nikoli ni poplačalo. Že pred tem je Potočnik podjetje prenesel na državljanko Ukrajine, za katero so se izgubile vse sledi. 

Bistvo zgodbe je naslednje: medtem ko podjetje Tineja državi dolguje več kot 200 tisoč evrov, naj bi sam Potočnik temu podjetju ostal dolžan 157 tisoč evrov. 

Tako namreč trdi stečajni upravitelj Tadej Bobik, ki je sodišče že lani jeseni seznanil s "potencialnimi nepravilnostmi" pred začetkom stečaja. Le dan preden je podjetje prodal v Ukrajino, je Potočnik iz bodoče stečajne mase odkupil nepremičnino, za katero naj ne bi v celoti plačal kupnine. 

Kaj vse se je torej dogajalo pred in med stečajem nekdanjega Potočnikovega podjetja? In zakaj je država, sicer ustanoviteljica Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki ga vodi Potočnik, ostala na suhem v njegovem podjetju?

Preberite še:
Vizjak bi imel za šefa Triglavskega narodnega parka naftnega trgovca

Dve njegovi podjetji že končali v stečaju. Povsod ista zgodba.

Tita Potočnika je Janševa vlada za direktorja TNP imenovala januarja 2022, le tri mesece pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Veljal je za kader SDS. V kvoti te stranke je leta 2021 postal tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Plinhold, edine lastnice družbe Plinovodi, ki je v lasti države, zadolžena pa je za upravljanje s slovenskim plinovodnim omrežjem.

V sporočilu za javnost je vlada Tita Potočnika predstavila kot doktorja pravnih znanosti z univerze v Novem Pazarju, središču pokrajine Sandžak na jugozahodu Srbije. "Delo je opravljal na različnih vodstvenih delovnih mestih, predvsem kot direktor družb z omejeno  odgovornostjo," so zapisali. 

Pred desetimi leti je tako Potočnik postal lastnik podjetja Tus Ena, ki je s prodajo naftnih derivatov ustvarilo več kot šest milijonov evrov prihodkov. Kmalu zatem so se začele finančne težave, Potočnik pa se je podjetje Tus Ena prodal. Njegove posle je prenesel na novo podjetje T Plus, ki je pozneje prav tako končalo v stečaju. 

V obeh primerih je bila zgodba enaka. Nova direktorja in lastnika se o poslovanju podjetij nista spomnila praktično ničesar. Eden je celo dejal, da od Potočnika ob prevzemu ni prejel nobene poslovne dokumentacije. Drugi pa se je skliceval na svojega strica, ki naj bi živel v tujini in imel vsa pooblastila za vodenje podjetja, a ni imel njegovega kontakta. 

Preberite še:
"Zoran Stevanović nas je silil, da plačamo več tisoč evrov"

Podjetje prodal skrivnostni Ukrajinki, takoj zatem zahteval njegov izbris

To se je ponovilo pri podjetju Tineja, ki ga je Potočnik ustanovil leta 2018 in nanj prenesel dejavnost in premoženje, ki ga je imel kot samostojni podjetnik. Nato je v začetku oktobra 2020 od podjetja odkupil kar 125 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Radovljici. Dan zatem je podjetje prodal državljanki Ukrajine, ki uradno živi v manjšem kraju tik ob meji z Madžarsko. Kmalu je postalo jasno, da bo šlo podjetje v stečaj. 

Le nekaj tednov pozneje je namreč Potočnik od sodišča zahteval, naj podjetje po hitrem postopku izbriše iz poslovnega registra. Razlog? Ukrajinka, ki ji je prodal podjetje, naj ne bi imela dovoljenja za to, da ima to prijavljen sedež v Potočnikovi hiši v Radovljici. Marca 2021 se je tako začel izbris podjetja Tineja. 

Mesec dni pozneje je postalo davčni neplačnik, nato je bil njegov račun blokiran. Toda Potočnikov načrt ni uspel. Furs je najprej zaustavil izbris podjetja Tineja. Februarja 2024, ko je Potočnik že vodil Javni zavod Triglavski narodni park, pa ga je poslal v stečaj.

Šele v stečaju je postalo jasno, kako velika je luknja, ki jo je za sabo pustil Potočnik. Seznam upnikov je razkril, da podjetje Tineja državi dolguje več kot 200 tisoč evrov. Največjo terjatev je prijavil Furs (95.800 evrov), podjetje pa je ostalo dolžno še zavodu za zaposlovanje (84 tisoč evrov), pokojninski blagajni (19 tisoč evrov) in javni zdravstveni blagajni (11 tisoč evrov). 

Podjetje ostalo brez nepremičnine in denarja

Pri tem stečajnemu upravitelju več mesecev ni uspelo priti v stik s Potočnikom. Ta se ga je vztrajno izogibal, na sestanek pa je prišel šele po posredovanju sodišča. Medtem ko je Potočnik vztrajal, da je vso poslovno dokumentacijo izročil državljanki Ukrajine, je bila ta nedosegljiva za sodno pošto. 

Največji očitek upravitelja se je nanašal na prej omenjeno prodajo stanovanjske nepremičnine v Radovljici. Zanjo naj bi Potočnik odštel slabih 240 tisoč evrov. Od tega je 110 tisoč evrov nakazal Gorenjski banki, ki je imela na stanovanju hipoteko. Sporno pa je plačilo preostanka kupnine v višini 128 tisoč evrov:

- 70 tisoč evrov je nakazal na račun podjetja Tineja, a je šel denar še isti dan na račun podjetja TOP-H, ki naj bi mu to isti znesek posodilo leta 2019. Dokazil o pravni podlagi za obstoj hipoteke in dejanskem črpanju kredita nihče ne predloži," je opozoril stečajni upravitelj.

- 58 tisoč evrov je Potočnik plačal tako, da je pobotal terjatev med sabo, svojim podjetjem Tineja in podjetjem Perina, od katerega je pred leti odkupil to stanovanje. Podjetje Perina naj bi bilo torej dolžno njemu, podjetje Tineja pa podjetju Perina.

Ko prejme poziv upravitelja, se znebi stanovanja

Stanovanje v Radovljici danes ni več v Potočnikovi lasti. Julija 2024, kmalu zatem, ko se je zanj začel zanimati stečajni upravitelj, ga je za 250 tisoč evrov prodal Doris Mencinger, ki ima odprt kozmetični salon v sosednji stavbi od Potočnikove. Ta si je enak znesek izposodila od Potočnika, posojilo pa mora vrniti šele čez 30 let.

Stečajnega upravitelja so zanimala tudi druga sporna in nepojasnjena nakazila. Podjetje Tineja je na račun Tita Potočnika nakazalo 30 tisoč evrov, podjetje Marija iz Kopra, ki je v ruski lasti, je prejelo 40 tisoč evrov, podjetje Rteam iz Radovljice pa 20 tisoč evrov.

Zaradi vsega tega stečajni upravitelj zahteva nekaj več kot 157 tisoč evrovod Potočnika, a se ta na njegove pozive ne odziva. Te terjatve so zdaj naprodaj. Morebitni kupci so imeli do torka čas za oddajo zavezujoče ponudbe. Ali se je kdo odzval, še ni znano. 

Z vprašanji o dogajanju pred stečajem podjetja Tineja smo se včeraj obrnili na Potočnika. Njegova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo.