Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v teh dneh spet prestopil mejo, ki policijo ločuje od politike. Začasnemu generalnemu direktorju policije Andreju Juriču je odredil revizijo petih konkretnih predkazenskih postopkov, ki jih je v zadnjih letih vodil Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Opravili jo bodo lahko le policisti, ki s posamezno zadevo niso "okuženi". O njihovih ugotovitvah bo moral Jurič takoj poročati ministru.
S tem je Hojs na več točkah krepko presegel svoje pristojnosti. Zakon o organiziranosti in delu policije ne pozna pojma revizija, ki ga v obveznem navodilu Juriču omenja Hojs. Prav tako ni znano, po kakšnih kriterijih bosta Hojs in Jurič ugotavljala "okuženost" posameznih policistov. Kar je najpomembneje, vseh pet zadev, ki bi jih rad pregledal Hojs, je usmerjal (ali še usmerja) pristojni državni tožilec. Po zakonu se minister v takšnih primerih ne sme vmešavati v policijske postopke, saj bi s tem posegel tudi v pristojnost tožilstva.
Kljub temu so bili dosedanji odzivi z vrhovnega državnega tožilstva medli. Poudarili so, da za razlago zakona, ki ureja organiziranost in delo policije, nimajo pristojnosti. "Prav tako nimamo pristojnosti za vključevanje v notranje postopke nadzora v drugih institucijah," so sporočili s tožilstva. Morda tudi zato, ker se je njegov prvi mož Drago Šketa le dva tedna pred Hojsovimi navodili šefu policije sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo.
O čem je Janša govoril s Šketo?
Naše informacije, da se je Šketa srečal z Janšo, so včeraj potrdili na vrhovnem državnem tožilstvu. Sestala sta se v petek, 10. julija, v prostorih vlade. Le teden dni pred tem je v javnost prišlo pismo, v katerem je Janša od Škete zahteval preganjanje protestnikov, ki nosijo transparente "smrt Janšizmu". Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev.
Šlo je za odkrit napad na tožilstvo. Državnotožilski svet, ki ga vodi Tamara Gregorčič, je Janševo pismo označil za nedopusten in političen pritisk najvišjega predstavnika izvršilne veje oblasti na generalnega državnega tožilca. Janša je odgovoril z novim pismom, v katerem je državnotožilskemu svetu očital dvojna merila. "Glede na podporo napačnemu ravnanju ste soodgovorni za vse morebitne posledice nekaznovanih in uresničenih groženj s smrtjo in nasiljem," je novo pismo zaključil Janša. Mediji SDS so državnotožilski svet že večkrat razglasili za organ, ki deluje v spregi s tranzicijsko levico.
Na vrhuncu pisemske vojne je Šketa ocenil, da je čas za srečanje s predsednikom vlade. Prosil ga je za sestanek, na katerem očitno nista govorila o napadih na tožilstvo.
Kaj je bila torej tema sestanka? "Razlog, da je generalni državni tožilec predlagal ta sestanek, je bila obravnava problematike zagotavljanja kadrovskih, materialnih, tehničnih ter prostorskih pogojev za potrebe delovanja Evropskega javnega tožilstva (EJT) na nacionalni ravni," so nam pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. Gre namreč za vprašanja, ki vsebinsko sodijo v pristojnost treh različnih ministrstev, so dodali.
Zakaj so sestanek skušali prikriti?
Pojasnilo tožilstva pušča nemalo vprašanj. Ne kabinet predsednika vlade ne vrhovno državno tožilstvo o sestanku nista obveščala javnosti. Še aprila letos je recimo tožilstvo objavilo sporočilo o obisku ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič. Zakaj ga v primeru sestanka pri Janši ni? Ker javnosti ne obveščajo o običajnih opravilih in delovnih sestankih, ki so namenjeni zagotavljanju pogojev za redno in učinkovito delovanje, so odgovorili.
Prav tako za sestanek niso vedeli na kolegiju vrhovnega državnega tožilstva, katerega člani so posamezni vrhovni in višji tožilci. "Ta kolegij je ključen pri obravnavi vsebinskih in strokovnih vprašanj s področja kazenskega prava in državnotožilske prakse. Na področju državnotožilske uprave pa obravnava izključno tista vprašanja, ki so splošne narave, kar pa navedeni sestanek in njegova vsebina ni bil," pojasnjujejo na tožilstvu.
Če je šlo torej res za sestanek tehnične narave, ni jasno, zakaj ga je vodil premier, ne pa recimo ministrica za pravosodje. Navsezadnje je imel Janša v petek, 10. julija, poln koledar obveznosti. Popoldne se je na gradu Otočec srečal s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem. Isti dan se je pogovoril tudi z Alešem Hojsem. Prosil ga je, naj še enkrat premisli o odstopu, ki ga je sporočil takoj po kriminalističnih preiskavah pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku.
Je Hojs že takrat od Janše dobil nalogo za nov napad na policijo, zaradi česar je ostal na položaju? In ali je Šketa le nekaj ur prej dal predsedniku vlade vedeti, da se bo tožilstvo v tem primeru držalo ob strani?
Kje se pristojnosti ministra nehajo
Na vrhovnem državnem tožilstvu so včeraj poudarili, da "bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, če bodo državni tožilci v posameznem konkretnem primeru, ki ga usmerjajo, ugotovili, da prihaja do nezakonitih posegov v delo v predkazenskem postopku".
Toda že samo Hojsevo navodilo, o katerem je prvi poročal POP TV, pomeni napoved poseganja v polje, v katerega politika nima vstopa. "Državni tožilec postane gospodar postopka takoj, ko ga policisti obvestijo o kaznivem dejanju. Pristojnosti ministra se tu nehajo," pojasnjuje dr. Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede univerze v Mariboru. To pomeni, da lahko posamezno preiskavo za nazaj "odpira" le tožilec in nihče drug, še najmanj minister.
Med petimi zadevami, ki jih je v navodilu izpostavil Hojs, sicer prevladujejo tiste, s katerimi so se v državnem zboru ukvarjali poslanci SDS (sanacija bank in zlorabe v bančnem sistemu, žilne opornice, otroška kardiologija). Med njimi izstopa preiskava POP TV zaradi domnevnega omejevanja konkurence na trgu, s katero bi lahko SDS pritiskala na to medijsko hišo, saj je odkrito nezadovoljna z njenim poročanjem v času Janševe vlade.
Kdo bo brskal po policijskih primerih
"Minister lahko da usmeritve le na podlagi ugotovitev konkretnega nadzora. Nima pravice reči, da se je za nekaj na tako občutljivem področju odločil, ker je za to slišal ali ker se govori. Prav tako ne razumem, kakšni bodo kriteriji za 'neokužene' policiste, ki naj bi pregledovali primere. Bodo morali biti simpatizerji SDS? Prišli smo do stopnje, ko politika odreja, kdo lahko opravlja kakšen poklic in javnosti sporoča, da policiji ne sme zaupati," poudarja dr. Lobnikar.
Po naših informacijah je vrh policije za revizijo teh zadev že izbral ekipo visokih uslužbencev policije. Med njimi so Božidar Južnik, vodja oddelka za korupcijo v sektorju za gospodarsko kriminaliteto uprave kriminalistične policije, Lilijana Obreza, vodja oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja, in Dragan Obolnar, vodja oddelka za poslovni in javni sektor na generalni policijski upravi.
Navodilo, ki ga je podpisal Hojs, je sicer pripravil direktorat za policijo in druge varnostne naloge. Vodi ga Lado Bradač, sicer predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je nov mandat na čelu direktorata dobil prav pod Hojsem.
