Leta 2007, tik pred izbruhom svetovne finančne krize, se je več znanih slovenskih poslovnežev in podjetij odločilo del svojega denarja vložiti v Luksemburg. V tej evropski davčni oazi je namreč podjetje P & S Consulting, ki ga vodi poslovni in finančni svetovalec Dean Mikolič, ustanovilo sklad P & S East Growth Luxembourg. Zbral je dobrih 20 milijonov evrov in denar vložil v več podjetij iz nekdanje vzhodne Evrope.
Naložba se je izkazala za polom. Sklad se je znašel v težavah in leta 2015 pristal v likvidaciji. Vlagatelji, med njimi so bili Vzajemna, ACH, Sava Re, BTC, nekdanja ministra za finance Dušan Mramor in Franc Križanič, nekdanji lastnik Preventa Globala Janko Zakeršnik, finančnik Bogdan Pušnik, njegov brat Ivan Pušnik, sicer trgovec s premogom, direktor Interenerga Anton Papež in številni drugi, so izgubili veliko večino denarja.
Slaba banka je najela nizozemske revizorje
Vnel se je boj za zapuščino sklada. Nekateri vlagatelji so Mikoliču očitali slabo vodenje sklada, pomanjkljivo poročanje in nenavadno naložbeno politiko.
Medtem ko se je Mikolič branil, da je bil sklad namenjen dobro poučenim vlagateljem, ki razumejo in sprejemajo tveganja, so na dan prihajale informacije o posameznih poslih sklada. Že pred dvema letoma smo razkrili, da oblasti v Romuniji preiskujejo posle tamkajšnje verige lekarn, ki jo je kupil Mikoličev sklad.
Zdaj ga po naših podatkih preganja tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, ki je za pregled poslovanja sklada najela nizozemsko izpostavo družbe Grant Thornton. Domnevno sporne posle je naznanila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), česar na DUTB niso ne potrdili ne zanikali. Odziva policije nismo dobili.
Mikolič je v preteklosti svetoval številnim slovenskim podjetjem, delal pa je tudi za DUTB v začetih fazah njene ustanovitve.
Kdo se zanima za luksemburški sklad
DUTB je lastniški delež v P & S East Growth Luxembourg podedovala od nekdanje Probanke. Že nekaj mesecev ga prodaja z nekaterimi preostalimi lastniki, med drugim Vzajemno in Savo, s katerimi ima skupaj v lasti okrog 25 odstotkov delnic sklada. Na DUTB, ki jo vodi Matej Pirc, so potrdili, da je postopek v sklepni fazi, drugih podrobnosti pa ne razkrivajo.
Po naših informacijah je najresnejši kandidat za nakup tega deleža družba za upravljanje Elements Skladi, ki jo vodita Aleš Škoberne in Dejan Rajbar. Zanj naj bi ponujala okrog 1,5 milijona evrov.
V Elements Skladih teh informacij niso želeli komentirati. Gre sicer za družbo, ki v Sloveniji deluje skupaj z ameriškim investicijskim skladom York Capital Management, pomembnim lastnikom Save in največjim upnikom skupine DZS. Z drugim ameriškim skladom HPS Investment Partners je leta 2017 sodelovala pri nakupu Merkurja. V lasti ima tudi podjetje Valji iz Štor.
Bolgarska zlata jama
Najpomembnejši razlog, zakaj družbo Elements Skladi zanima luksemburški sklad, se zelo verjetno skriva v ostanku njegovega premoženja. Kot že omenjeno, je sklad nasedel v več naložbah. Samo nakup ponudnika interneta v Romuniji in nekateri drugi projekti v tej državi naj bi odnesli dobro polovico denarja vlagatelja. Zalomilo naj bi se tudi pri nakupu oglaševalske agencije v Ukrajini.
A vsaj z eno naložbo je imel Mikolič očitno srečno roko. Gre za bolgarsko podjetje Telepoint, ki se ukvarja s podatkovnimi središči, internetnimi rešitvami in drugimi telekomunikacijskimi storitvami. Leta 2017 je ob štirih milijonih evrov prihodkov ustvarilo skoraj pol milijona evrov čistega dobička in slaba dva milijona evrov denarnega toka iz poslovanja. Podjetje, ki je v 73-odstotni lasti P & S East Growth Luxembourg, trenutno zaposluje 31 ljudi.
Največji potencial podjetja naj bi bili trije podatkovni centri v Bolgariji. Največji od teh, v bližini letališča v Sofiji, ima več kot devet tisoč kvadratnih metrov površine. Podjetje že sodeluje z več mednarodnimi telekomunikacijskimi operaterji, med drugim tudi z ameriškim tehnološkim velikanom Googlom.
Po prodaji Mikoličev umik?
Kot že omenjeno, v Elements Skladih pojasnil o svojih načrtih ne dajejo. Po naših informacijah pa bo družba po nakupu deleža od slovenskih lastnikov na čelu z DUTB dejansko že obvladovala večino delnic luksemburškega sklada.
Vzporedno naj bi se namreč dogovarjala tudi o nakupu slabe tretjine delnic, ki so v lasti nekaterih tujih vlagateljev. Med njimi je daleč največji ciprsko podjetje Lanabond, ki je v lasti ukrajinskega milijarderja Oleksandra Sosisa. To bi Elements Skladom omogočilo upravljavski nadzor nad skladom, s tem pa tudi nad bolgarskim podjetjem Telepoint.
Ali se bo Mikolič po morebitnem prevzemu moral umakniti, za zdaj uradno ni znano. Čeprav je mogoče slišati tudi špekulacije, da je v ozadju posla, nam teh viri niso potrdili. Pričakovati je mogoče, tako viri, da bo Mikolič po prodaji sam zapustil P & S East Growth kot likvidator, Elements Skladi pa mu v skladu z družbami, v katere so že vstopali, ne bodo povzročali težav z različnimi pravnimi ali drugimi postopki.
Denar sta izgubila tudi Križanič in Mramor
Vprašanje je, ali bodo s tem zadovoljni nekateri drugi slovenski vlagatelji, ki bodo imeli po novem očitno vlogo malih delničarjev, razen če delnic ne bodo prodali. Tem naj bi Mikolič lani spomladi ponujal delno poplačilo z denarjem iz posojila, ki bi ga P & S East Growth najel pri eni od bank in za katerega bi zastavil bolgarski Telepoint. Njegov predlog so po naših informacijah zavrnili.
Že pred tremi leti je Mikolič zatrjeval, da je naložbe na Balkanu težko prodati. "Sami vzdržujemo poslovanje sklada in si niti ne obračunavamo provizije, zato si tudi ne moremo privoščiti, da bi prodajne postopke vlekli v nedogled," je pojasnjeval.
Med vlagatelji v Mikoličev sklad sta bila tudi dva nekdanja ministra za finance. Franc Križanič, ki je ta položaj zasedal v obdobju vlade Boruta Pahorja (2009–2011), je pred tem vložil 22 tisoč evrov v podjetje Demifin, ki ga je vodil Mikolič. To pa je nato v P & S East Growth vložilo 700 tisoč evrov. Križanič je že pred časom pojasnil, da je "šlo za družinske prihranke, ki so se sprostili po izteku depozita".
V P & S East Growth je svoje prihranke vložil tudi Dušan Mramor, minister za finance v prvi polovici mandata vlade Mira Cerarja (2014–2016). V tem obdobju je Mikoličevo krovno podjetje P & S Capital za ministrstvo opravilo za 13 tisoč evrov poslov. Med Mramorjevim mandatom je podjetje poslovno sodelovalo tudi z NLB in Abanko, ki sta bili takrat v izključni lasti države.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
