Rok Snežič, svetovalec predsednika vlade Janeza Janše za področje davkov, je bil ključni človek v ozadju finančne operacije, v kateri je SDS konec leta 2017 najela 450.000 evrov posojila pri državljanki Bosne in Hercegovine Dijani Đuđić. Šlo je za denar, ki je izviral iz kaznivih dejanj organiziranega kriminala, pranja denarja in utaje davkov. Đuđićeva ga je skušala v Sloveniji legalizirati tudi tako, da ga je posojala naprej.
To so ključne ugotovitve iz obsežne dokumentacije o Snežičevih poslih v več evropskih državah, ki smo jo pridobili in analizirali v uredništvu necenzurirano.si. Novi podatki prvič omogočajo tudi natančno rekonstrukcijo dogajanja pred 19. decembrom 2017, ko sta Janša in Đuđićeva v pisarni notarja Jožeta Sikoška podpisala pogodbo o posojilu za SDS. Takrat največja opozicijska stranka ga je najela le pol leta pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Šlo je za znesek, več kot dvakrat ali celo trikrat višji od proračuna, ki ga je za volilno kampanjo porabila večina ostalih političnih strank. Po medijskem razkritju afere je SDS razdrla pogodbo z Đuđičevo in ji vrnila 150.000 evrov, ki jih je prejela kot prvi obrok izplačila.
Iz dokumentov je razvidno, da je bila Đuđićeva v dneh pred podpisom pogodbe v rednih stikih s Snežičem. Skoraj vsak dan sta komunicirala po telefonu. Skupaj sta redno obiskovala Slovenijo in se vračala v Banja Luko, od koder je Snežič vodil glavnino svojih poslov. Med aprilom 2016, ko se je Đuđićeva pridružila mreži in v Sloveniji odprla prvi bančni račun, do marca 2018 je Snežič najmanj 67-krat prešel slovensko-hrvaško mejo ter mejne prehode Hrvaške z BiH in Srbijo. Skupaj z Đuđićevo sta mejo skupaj prešla vsaj dvajsetkrat, razkrivajo podatki iz policijskih mejnih kontrol.
Preberite še:
Denar sumljivega izvora do SDS #dokument
Kaj je Đuđićeva počela pred podpisom pogodbe s SDS
V soboto, 2. decembra 2017, sta tako Rok Snežič in njegova soproga Klavdija Snežič, nekdanja največja posamična lastnica Nova24TV, v mariborskem klubu priredila zabavo za njun rojstni dan. Udeležil se je je tudi Janša. Uradno ni znano, ali je bila na tej zabavi tudi Dijana Đuđić. Toda iz dokumentov je razvidno, da je bila takrat v Sloveniji. V našo državo je prišla dan prej, v petek 1. decembra 2017, in jo že čez vikend zapustila.
V ponedeljek, 4. decembra, sta s Snežičem večkrat komunicirala po telefonu, dan zatem pa se je Đuđićeva vrnila v Slovenijo. Prišla je skupaj s tremi državljani BiH, ki so imeli po ugotovitvah tamkajšnjih preiskovalcev vlogo slamnatih oseb v mednarodni mreži za pranje denarja. V dveh dneh, ko so bili v Sloveniji, so skupaj odprli 11 transakcijskih računov. Samo Đuđićeva je takrat med svojimi računi prenesla 248.500 evrov denarnih sredstev. Od kod je dobila denar, uradno ni znano. Takoj zatem je zapustila Slovenijo in se še isti dan vrnila, tokrat skupaj s Snežičem.
V prvi polovici decembra 2017 sta bila Snežič in Đuđičeva ves čas na poti med Banja Luko in Slovenijo. V našo državo je Đuđićeva prišla dan pred podpisom pogodbe s SDS, tokrat v družbi še enega državljana BiH. Pogodbo je podpisala 19. decembra. Dan pozneje je Đuđićeva stranki nakazala prvi obrok posojila v višini 150.000 evrov. Kot je pozneje pojasnil Janša, je denar prišel z enega od njenih računov v Sloveniji. Ko je bila pogodba razveljavljena, ji je SDS denar vrnila na račun, odprt na Madžarskem. Kdaj in kako je Đuđićeva prišla do denarja, ki ga je posodila SDS, iz dokumentov ni razvidno. Transakcije iz tistega dne pa je zaznal tudi urad za preprečevanje pranja denarja.
Đuđićeva je sama ali v družbi državljanov BiH najmanj 103-krat prešla slovensko-hrvaške mejne prehode. Nazadnje 8. januarja 2018, dan pred medijskim razkritjem afere s posojilom SDS.
Preberite še:
Denar od Snežičeve uslužbenke do Janševih prijateljev
Snežič dajal navodila, Duđićeva ga je obveščala
Dokumenti tako dokončno postavljajo na laž tako Snežiča kot Janšo. Prvak SDS je namreč takoj po izbruhu posojilne afere v javnosti zanikal, da bi imel Snežič karkoli pri tem. "To osebo (Dijano Đuđić, op.p.) sem prvič srečal ob podpisu pogodbe," je vztrajal Janša. Snežič je sprva celo zanikal, da bi poznal Đuđićevo. Po objavi slik in videoposnetkov, na katerih sta skupaj, je to priznal, a zatrjeval, da z njo ni poslovno povezan, in poudarjal, da "s posojilom SDS nimam nič".
Toda ugotovitve preiskovalcev so bile drugačne. Ti so v obsežni preiskavi, v kateri so pridobili in analizirali tako telefonsko komunikacijo kot bančne transakcije, ugotovili, da je Đuđićeva ves čas delovala po Snežičevih navodilih. Preiskovalci na podlagi zbranih dokazov utemeljeno sumijo, da je Đuđićeva sproti obveščala Snežiča o vseh aktivnostih državljanov BiH. Snežič pa jim je preko Đuđićeve dajal navodila: odpiranje bančnih računov v tujini, izvrševanje nakazil in dvigovanje gotovine.
O tem, kako so tekle transakcije in kdo je imel pri tem glavno besedo, so se preiskovalci prepričali iz videoposnetkov nadzornih kamer ene od slovenskih bank. 28. decembra 2017, devet dni po podpisu pogodbe s SDS, so se na bančnih okencih pojavili Dijana Đuđić, Jelena Sladojević in več drugih neimenovanih oseb. V trenutku, ko so odpirali ali zapirali bančne račune, prenakazovali sredstva in dvigovali gotovino, so večkrat pogledovali na svoje mobilne telefone, si izpisovali podatke, shranjene na telefonih, in pisali tekstovna sporočila.
Preberite še:
Kdo so stranke doktorja davčnih utaj
46 klicev na tri slovenske banke
Tako so ugotovili, da je Đuđićeva komunicirala s Snežičem celo, ko je čakala pred bančnim okencem. Zato preiskovalci utemeljeno sklepajo, da je vse v zvezi z bančnimi storitvami, ki so jih opravljali Đuđićeva in drugi državljani BiH, organiziral in nadzoroval Snežič. Izročal naj bi ji gotovino, ki jo je ta polagala na svoje račune. Poleg tega je Đuđićeva prejemala denar od podjetij v Sloveniji in tujini, s katerimi je bil povezan Snežič.
Iz dokumentov je razvidno, da je Đuđićeva v Sloveniji odprla kar devet bančnih računov: osem kot fizična oseba, enega pa kot samostojna podjetnica. Imela je redne neposredne stike z uslužbenci treh slovenskih bank, kjer je imela odprte račune. Med decembrom 2017 in marcem 2018 je opravila 21 klicev z uslužbenci Nove Ljubljanske banke (NLB), 19 klicev z uslužbenci nekdanje Abanke in šest klicev z uslužbenci banke Intesa Sanpaolo.
Kot smo že poročali, v tej gotovinski shemi sta imela po ugotovitvah preiskovalcev ključni vlogi nekdanji župan občine Zavrč Miran Vuk in Snežič, ki so ga bosanske oblasti zaradi ogrožanja nacionalne varnosti tik pred novim letom izgnale iz države. Prek mreže bančnih računov v BiH, Sloveniji, Švici, Avstriji, na Slovaškem, Cipru in Madžarskem so vpleteni od leta 2016 opravili za 22 milijonov evrov transakcij.
