Aleksandra Pivec se v teh dneh bori za obstoj na čelu DeSUS. Toda še pred torkovo sejo sveta stranke, ki bo morda že odločilna za njeno usodo, se ji odpira še ena fronta. V politično areno se vrača afera, v kateri Pivčeva nikoli ni razjasnila svoje vloge.
Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, so namreč končali administrativni nadzor nad projektom Strateško-razvojno-inovacijskega partnerstva Turizem (SRIPT), za katerega je Turistično-gostinska zbornica (TGZS) od leta 2017 porabila 625.000 evrov. Del tega denarja, dobrih 35.000 evrov bruto, je prejela tudi Aleksandra Pivec, tedaj še državna sekretarka v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Dokumenti, ki smo jih pridobili na necenzurirano.si, krepijo sume, da je pri projektu dobila plačilo za delo, ki ga ni opravila sama. Pivčeva to ves čas zanika. Sume bi moralo dokončno potrditi ali ovreči ministrstvo za gospodarstvo. Od tam nam včeraj niso želeli poslati dolgo pričakovanega poročila o nadzoru projekta SRIPT. O naši prošnji bodo odločali po zakonodaji o dostopu do informacij javnega značaja.
So Pivčevo oprali očitkov?
Po naših informacijah naj bi se nadzor Počivalškovega ministrstva že pred meseci usmeril v neustrezne procese na TGZS. Ali to pomeni, da je ministrstvo zunanje sodelavce, med njimi tudi Pivčevo, opralo odgovornosti za nepravilnosti pri projektu SRIPT, ni znano. Tako Počivalšek kot Pivčeva sta podpredsednika vlade Janeza Janše, ki je v spopadu za obvladovanje DeSUS stopil na stran predsednice stranke.
Pivčevo je k projektu SRIPT uradno povabila njena prijateljica Klavdija Perger, zdaj že nekdanja direktorica TGZS. Da sama ni pripravila gradiv in pisala dokumentov, je že lani, ko je bila Pivčeva še ministrica za kmetijstvo v vladi Marjana Šarca, posumila tudi služba za razvojna sredstva pri ministrstvu za gospodarstvo. To je okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanilo sume kaznivih dejanj goljufije, ponarejanja listin in goljufije v škodo EU, ki jih preiskujejo kriminalisti.
Služba za razvojna sredstva je takrat pod drobnogled vzela dve pogodbi o sodelovanju, ki jih je Pergerjeva sklenila s Pivčevo. V poročilu o projektu SRIPT, objavljenem oktobra lani, je ugotovila:
- da iz dokumentacije ni mogoče razbrati, katere vsebine pri projektu je pripravljala Aleksandra Pivec,
- da pri več gradivih, za katera je Pivčeva prejela plačilo, ni šlo za njeno avtorsko delo,
- da je Pivčeva kot avtorsko delo "prodala" dopis, ki so ga pripravljale štiri osebe,
- da je njeno avtorstvo zbornica neuspešno skušala dokazovati z elektronskimi sporočili med vpletenimi,
- da iz poročil, ki jih je zbornici pošiljala Pivčeva, ni razvidna količina opravljenega dela, ki bi bilo obračunano skladno s cenikom,
- da je šlo pri nekaterih dokazilih, s katerimi je zbornica skušala pokriti Pivčevo, za prepise vsebin, objavljenih na svetovnem spletu.
- da je njena uradna urna postavka znašala dvesto evrov bruto. Na koncu je bila tretja najbolj plačana sodelujoča pri projektu – za dekanom brežiške fakultete za turizem Boštjanom Brumnom, ki je prejel 77.680 evrov, in predavateljico na portoroški Turistici Majo Uran Maravič (66.300 evrov).
Za pol leta dela opravila v štirih dneh
Poročilo temelji tudi na nekaterih dokumentih, ki jih imamo v uredništvu. Pivčeva je tako eno od pogodb podpisala v torek, 16. januarja 2018. Pripraviti bi morala več dokumentov in gradiv. Šlo je za strokovne in vsebinske podlage na področju razvoja področja internacionalizacije turizma in ocenjevanje projektnih predlogov. Pivčeva bi morala izdelati tudi akcijski načrt.
Pivčeva je že oktobra lani zavrnila očitke, da dela ni opravila.
Po navedbah naših virov bi Pivčeva za pripravo vseh teh gradiv potrebovala vsaj pol leta. Opraviti bi morala ogromno količino administrativnega dela, pripraviti številne akte in obiskati domača turistična podjetja, ki so sodelovala v projektu SRIPT. To delo bi lahko kot državna sekretarka opravljala le v popoldanskem času.
Toda Pivčevi je vse to uspelo v rekordnih štirih dneh. Že v soboto, 20. januarja 2018, se je namreč podpisala pod poročilo o delu, ki ga je poslala zbornici, je razvidno iz dokumentov. Napisala je, da je pripravila strokovne podlage posameznih projektov, gradivo za informiranje podjetij, pregled objav razpisov in delala na iskanju partnerstev v Sloveniji, čeprav v tako kratkem času dokazano ni mogla opraviti dela na terenu.
Prepisovala gradiva in lepila tabele
Vsaj del teh gradiv je Pivčeva (ali druga oseba) očitno prepisala od drugod. Kot dokazilo, da je res opravila delo, je recimo predložila dokument z naslovom "Strokovno delo pri izvajanju vsebin iz akcijskega načrta SRIPT". Del tega dokumenta je enak več stranem vsebine iz akcijskega načrta SRIPT. To so ugotovili tudi v službi za razvojna sredstva. Na sedemnajstih straneh dokumenta, ki nima ne uvoda ne zaključka, sicer ni mogoče najti kakršnih koli podrobnejših podatkov o naslovni temi. Prav tako ne strokovnih podlag, metodologij, virov ali drugih gradiv, ki bi dokazovale, da je avtorica res Aleksandra Pivec.
V bran Pivčevi je v zadnjih dneh stopil tudi Janez Janša.
Podobno je pri dokumentu z naslovom "Pregled programov 2014-2020, potencialno primernih za partnerje in koordinacijo SRIPT". Gre za trideset strani dolgo naštevanje javnih, že objavljenih informacij o javnih razpisih, domačih, evropskih in drugih programih, zbranih skupaj v nepregleden dokument. Več tabel ni prevedenih iz angleščine, saj so dodane s svetovnega spleta. V dokumentu ni nobene analize, usmeritev ali predlaganih ukrepov, zato ni jasno, zakaj bi ga pri projektu SRIPT sploh potrebovali.
Pivčeva je že lani jeseni poudarjala, da je "večina teh dokumentov nastajala v soavtorstvu vseh sodelavcev na projektu". "Soavtorstvo se nanaša na osnovno zasnovanje – pisanje dokumentov, intelektualne razprave, korekture, recenzije, vsebinske dopolnitve, vse v zasledovanju cilja, da se oblikuje najboljša vsebina," je takrat pojasnjevala Pivčeva.
S Pivčevo v DeSUS pade tudi Prebil
Zakaj torej iz dokazil, ki jih je predložila, ni vidno, kaj sploh je počela? "Nikoli nisem bila naprošena, da se podrobno zapisuje vsaka aktivnost in meri čas vsake posamezne aktivnosti, ampak sem podala svojo oceno o številu opravljenih ur in seveda učinke, o katerih je presojal naročnik," je lani odgovorila Pivčeva.
Prst krivde je takrat uperila v nekdanje vodstvo zbornice, saj da so "bili v njena poročila naknadno vloženi dokumenti, ki jih (Pivčeva, op. a.) nikoli ni oddala in jih ni podpisala in s tem tudi nikoli trdila, da gre za njena avtorska dela". Po oceni Pivčeve je "šlo očitno v tem primeru za grobo zlorabo njenega sodelovanja in dela".
Toda dokumenti jo postavljajo na laž. Med dokazi za opravljeno delo je ponekod mogoče najti le sezname oseb s telefonskimi številkami (brez pojasnila, komu in zakaj so namenjeni) ali elektronska dopisovanja med sodelujočimi v projektu SRIPT. Jasno je, da Pivčeva v zgodbi ne brani več le sebe. Predsednik turistično-gostinske zbornice je Andrej Prebil, že nekaj mesecev največji politični zaupnik Pivčeve in glavna kadrovska izbira DeSUS za položaje v državnem gospodarstvu. Afera SRIPT se Pivčevi vedno znova vrača kot bumerang, le da politični vložki tokrat še nikoli niso bili višji.
