V torek bodo poslanci državnega zbora na tajnem glasovanju odločali o imenovanju dveh novih članov sodnega sveta. Gre za enega od ključnih položajev v pravosodju, saj sodni svet imenuje in razrešuje predsednike sodišč, v imenovanje ali razrešitev predlaga posamezne sodnike in proti njim po potrebi vodi tudi disciplinske postopke.
Predsednik republike Borut Pahor je konec maja državnemu zboru predlagal štiri kandidate, ki se potegujejo za šestletni mandat. Eden od njih je Jorg Sladič, odvetnik iz Ljubljane in visokošolski učitelj na Novi univerzi, ki je v lasti nekdanjega dolgoletnega ideologa SDS Petra Jambreka. Pred časom je delal tudi v Luksemburgu kot pravni sekretar v kabinetu Verice Trstenjak, ki jo je SDS leta 2018 predlagala za ustavno sodnico. Danes je Sladič namestnik nadzornega odbora Slovenskega društva za evropsko pravo, ki ga vodi Trstenjakova.
Toda v zadnjih dneh smo pridobili informacije o Sladičevih ravnanjih, ki postavljajo pod vprašaj njegovo primernost za položaj, na katerem bo moral skrbeti za varovanje ugleda sodstva. V zadnjih dveh desetletjih je namreč Sladič sprožil več dolgotrajnih sodnih postopkov, ki naj bi bili namenjeni zgolj oviranju posameznih gradbenih projektov na območju Ljubljane. V zameno za opustitev pravdanja je od investitorjev zahteval odškodnino. S serijo sodnih postopkov tako Sladič že tri leta blokira poslovneža Jožeta Anderliča pri načrtovani gradnji poslovno-stanovanjskega kompleksa, ki bo zrasel na mestu nekdanjega Kolizeja. Dokumenti razkrivajo, da je od Anderliča v zameno za umik serije tožb zahteval stanovanja v skupni vrednosti skoraj dveh milijonov evrov.
Preberite še:
Zakaj Počivalškov izbranec ne sme postati pravosodni minister
Blokiranje projektov kot poslovni model?
Jorg Sladič v teh pravdah zastopa podjetje Pandom, ki je v lasti njegove matere Pavle Sladič Zemljak. Zdaj že upokojena odvetnica je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sodelovala pri pripravi zakona o denacionalizaciji. Pozneje je to znanje unovčila na trgu. Zastopala je denacionalizacijske upravičence in tudi sama prišla do večjega premoženja. Konec lanskega leta je imel Pandom v lasti za več milijonov evrov nepremičnin (več o tem v okvirju).
V zadnjih 20 letih se je to podjetje zapletalo v spore z lastniki sosednjih zemljišč, med drugim tudi z investitorji, ki so želeli na njih graditi. Način njegovega delovanja naj bi bil v številnih primerih enak. S sodnimi in upravnimi postopki, ki jih je vlagalo v vseh fazah investicije, je skušali časovno zamakniti dokončanje projektov. S tem je investitorje, odvisne od dogovorov z bankami in prodaje stanovanj na trgu, spravljalo v časovno stisko. Vmes jim je družina Sladič ponujala poravnave, s katerimi bi podjetje Pandom zaslužilo velike denarje.
Že leta 2008 je tako ob Sladiča trčil Anderlič, ki zdaj na območju nekdanjega Kolizeja gradi 80 milijonov evrov vreden projekt Palače in Vile Schellenburg s skupaj 125 luksuznimi stanovanji. Na njegovo gradbeno parcelo namreč meji nepremičnina na Puharjevi ulici, ki je v lasti Sladičeve družine. Anderlič je takrat s Pavlo Sladič Zemljak sklenil izvensodno poravnavo. V zameno za to, da ne ovira izgradnje novega objekta, je prejela 150.000 evrov.
Skrbela ga je krošnja bukve
Toda to je bil le začetek Anderličevih muk. Kot razkrivajo dokumenti, je namreč Pavla Sladič Zemljak štiri leta pozneje omenjeno nepremičnino prenesla v last svojega podjetja Pandom. To je takoj zatem ponovno potrkalo na Anderličeva vrata z zahtevo za novo plačilo, saj da gre za nov gospodarski subjekt. Tokrat je Anderlič zavrnil ponudbo, zato je Sladič proti njegovim podjetjem začel vlagati serijske tožbe in zahteve za vstop v različne upravne postopke za pridobitev gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj.
Po naših podatkih je Pandom samo v tej zadevi v treh letih sprožil najmanj 19 postopkov, od tega jih je štiri že izgubil, večina ostalih pa še ni končanih. V nekaterih primerih sta šla Sladič oziroma podjetje Pandom celo na ustavno sodišče.
Tako je leta 2019 investitor in takratni lastnik Anderličevega nepremičninskega projekta, podjetje Ilag Tivoli, že pridobil gradbeno dovoljenje, a se je pred njegovo pravnomočnostjo nanj pritožil Pandom. Motila ga je možnost poškodbe zaščitene rdečelistnate bukve, ki stoji na njegovem zemljišču, krošnja pa sega na zemljišče gradbišča. Ta bi se po prepričanju soseda lahko med gradnjo poškodovala. Po pritožbi je bilo gradbeno dovoljenje zavrnjeno, a je Pandom na koncu izgubil. Vmes pa je sprožil nove spore.
Anderlič je prvič plačal, drugič ne želi
Kot smo izvedeli, je Sladič Anderliču letos ponudil sklenitev nove poravnave. Z zameno za umike vseh tožb in zahtevkov bi bilo podjetje Pandom bogatejše za 1,7 milijona evrov. Prejelo bi tri, po 119 kvadratnih metrov velika stanovanja v luksuzni Vili Schellenburg, ki bo stala na mestu Kolizeja, in za vsako še po dve parkirni mesti v podzemni garaži. Pred mesecem dni naj bi Sladič spet prišel do Anderliča, a tokrat zahteval "le" še 320.000 evrov. Po naših informacijah do sklenitve poravnave še ni prišlo.
Z Anderličem nam ni uspelo stopiti v stik. Matej Sodin, direktor podjetja Tivoli, investitorja v Palačo in Vilo Schellenburg, zadeve ni želel komentirati.
"Morebitnih sodnih zadev za stranko, ki jo zastopam, ne komentiram, zlasti pa ne v stvareh, ki bi spadale pod poslovno tajnost," pa nam je odgovoril Jorg Sladič. Dodal je, da se vprašanja "ne nanašajo niti na javne osebe in niti niso stvar javnega interesa, temveč so stvar zasebnega življenja nejavnih oseb". Postavili smo mu naslednja vprašanja:
1) Kakšne postopke vse ste sprožili proti podjetjem Tivoli, Mons in drugim, ki sodelujejo pri investiciji na lokaciji nekdanjega Kolizeja? Kakšen je bil njihov namen?
2) Ali je namen vseh teh postopkov pridobitev večje vsote denarja od investitorjev v okviru sodne poravnave ali kakšnega drugega dogovora?
3) Zakaj je družba Pandom zahtevala odškodnino od investitorjev, če so ti pred tem že dosegli dogovor z ga. Pavlo Sladič Zemljak, ki je lastnica Pandoma?
4) Ali lahko potrdite ali zanikate, da ste sprva od investitorja zahtevali več stanovanj v Vili Schellenburg v zameno za umik postopkov? Kolikšna je bila vrednost vaše zadnje zahteve?
5) Kako odgovarjate na očitke, da z vsem tem naklepno zlorabljate sistem in sodne postopke?
Lastniki več stanovanjskih stavb v prestolnici
Družba Pandom, ki je v lasti Pavle Sladič Zemljak, vodi pa jo Anton Zemljak, ima več nepremičnin v Ljubljani, po podatkih Geodetske uprave vrednih več kot pet milijonov evrov. Po naših podatkih je lastnica stanovanjskih stavb na Kersnikovi ulici 7, Dvorakovi ulici 9 in Vidovdanski cesti 5. Njeni sta tudi vila na Langusovi, kjer je sedež Mednarodne šole Ljubljana, in Vila Verlič na Puharjevi ulici, ki naj bi jo najemale ameriške oblasti. Družba z upravljanjem naštetih nepremičnin na leto ustvari okoli pol milijona evrov prihodkov, ob tem pa ima še za nekaj manj kot dva milijona evrov finančnih obveznosti, a nobene hipoteke.
