"Škof Andrej Saje s početjem urada ni bil seznanjen, prav tako ne, da je bil zoper njega voden kakršenkoli predkazenski postopek, povezan s področjem gospodarskega kriminala. Ni nam znano, zakaj je prišlo do nedopustnega pregledovanja računov brez pravne podlage."
Tako so v tajništvu Slovenske škofovske konference danes komentirali na naše petkovo razkritje, da je urad za preprečevanje pranja denarja v času, ko ga je vodil izbranec SDS Damjan Žugelj, brez pravne podlage pridobival podatke o njegovih bančnih računih. Gre za prvi uradni odziv škofa Sajeta na to temo. Drugih reakcij z vrha slovenske Katoliške cerkve za zdaj še ni.
Medtem nove informacije, ki smo jih v uredništvu necenzurirano.si pridobili v zadnjih dneh, nakazujejo, kaj vse je Žugelj počel, da se je tik pred lansko zamenjavo oblasti dokopal do Sajetovih bančnih podatkov. Bistvo: "operacijo Saje" je želel izpeljati karseda hitro, saj je želel do podatkov priti še pred lastno razrešitvijo. To naj bi mu tudi uspelo. Njegovi uslužbenci naj bi namreč od vsaj ene od bank uspeli pridobiti za več let izpiskov transakcij s škofovega računa.
Preberite še:
Janšev izbranec brskal tudi za računi škofa Sajeta
Za Sajetom brskali v zadnjih dneh Žugljevega mandata
Zadnja Janševa vlada je Damjana Žuglja na čelo urada za preprečevanje pranja denarja imenovala marca 2021. Pol leta pozneje je dobil polni mandat, po kadrovskih čistkah pa je popolnoma spremenil tudi način dela urada. Glavni povod za uvedbo preiskave niso bile več informacije, ki jih je urad pridobil od bank, policije ali drugih organov, ampak anonimke.
Leta 2020 je urad na lastno pobudo odprl le dva postopka ugotavljanja sumov pranja denarja in financiranja terorizma. V letu 2021, ko ga je prevzel Žugelj, je bilo takšnih že 18, v prvih mesecih lanskega leta pa 25.
V eni od teh zadev se je urad lotil tudi škofa Sajeta. Kot smo že poročali, ga je začel "odpirati" lani spomladi - torej že po tem, ko je Saje postal predsednik Slovenske škofovske konference, najvišje ustanove domače Katoliške cerkve. Na ta položaj so ga slovenski škofje izvolili sredi marca lani.
Uradnih podatkov o postopkih, ki jih je vodil urad, ni mogoče dobiti. Toda po naših informacijah je Žugelj na zadevi Saje začel delati v začetku lanskega maja, le tri tedne pred njegovo razrešitvijo s položaja direktorja urada. Takrat je bilo že jasno, da bo v Sloveniji prišlo do zamenjave oblasti. Na parlamentarnih volitvah je slavilo Gibanje Svoboda, njegovemu predsedniku Robertu Golobu pa so poslanci konec maja dali mandat za sestavo nove vlade. Golobova vlada je Žuglja zamenjala na svoji prvi seji 1. junija lani.
Preberite še:
Vse o aferi slovenski Watergate: komu so gledali v bančne račune
Zakaj se je pri škofu tako mudilo?
Pred tem pa se je nekdanji direktor urada očitno odločil, da bo zadnje dni mandata izkoristil za brskanje za škofom. Po informacijah iz več virov je Žugelj postopek proti Sajetu uvedel takoj, ko je urad dobil anonimno prijavo o njegovih dohodkih, ki naj bi jih prejel z delom pomožnega duhovnika na avstrijskem Koroškem. Na več slovenskih bank je poslal zahteve za pridobitev podatkov o Sajetovih računih. Pri izmenjavi informacij naj bi sodeloval tudi s finančno upravo (Furs).
To bitko s časom je Žugelj dobil. Po informacijah, ki jih uradno ni mogoče preveriti, naj bi namreč vsaj ena od bank izpiske s Sajetovega računa poslala še pred 1. junijem lani, ko je moral Žugelj zapustiti urad. Čemu takšna naglica in ihta? Zakaj se je Žuglju tako mudilo na vsak način pridobiti Sajetove bančne podatke?
Ti vprašanji sta še toliko bolj na mestu, ker pri Sajetu ni šlo za očitke, ki bi uradu dajali podlago za uvedbo kakršnega koli postopka. Ta namreč po zakonu opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma. Morebitna plačila za maševanje zagotovo ne sodijo med sumljive transakcije, ki bi jih urad moral preiskovati po službeni dolžnosti. Po istem kriteriju bi recimo urad zaradi suma pranja denarja moral preiskati bančne račune vseh državljanov Slovenije, ki dnevno odhajajo na delo v Avstrijo.
Preberite še:
Škof Saje v primežu Janševe Udbe #kolumna
Obračun znotraj Cerkve
Sume, da je Žugljev urad med svojim mandatom pridobival podatke z bančnih računov lastnikov in direktorjev nekaterih slovenskih medijev, ne da bi za to imel kakršno koli podlago, že nekaj časa preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ti preverjajo tudi, ali in kolikšen del teh podatkov je izginil z urada. Za zdaj ni znano, da bi kriminalisti preiskovali tudi Sajetov primer. Prav tako ne, da bi urad po pridobitvi bančnih podatkov proti Sajetu vložil naznanilo kakršnih koli sumov kaznivih dejanj.
Zakaj je torej podatke sploh potreboval? V vsakem primeru je bilo več ljudem očitno v velikem interesu oblatiti škofa Sajeta. Anonimna prijava, ki jo je urad uporabil kot "pokritje" za pridobivanje njegovih bančnih podatkov, je namreč kmalu zatem, avgusta lani, prišla do več slovenskih medijev. Neznani avtor je škofu očital "sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje in davčne kršitve", ker naj bi nepravilno prijavil dohodke iz Avstrije.
Dobro obveščeni so zato anonimno prijavo proti Sajetu že lani pripisovali obračunavanju znotraj Cerkve. Časovno je namreč sovpadala s Sajetovim kariernim vzponom. V slabem letu dni ga je papež Frančišek najprej imenoval za novomeškega škofa, nato je postal še predsednik Slovenske škofovske konference. Kot vodja liberalne struje v Cerkvi je naklonjen skromnejši organizaciji, želi obračun s spolnimi zlorabami in se zavzema za kaznovanje pedofilov med duhovniki.
Vse to ni bilo že tedaj po volji konservativcem, ki imajo že vrsto let glavno besedo v domači Cerkvi. Njihov dolgoletni vodja je nekdanji nadškof in metropolit Franc Rode, v njegov tabor pa poznavalci prištevajo tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, Sajetovega predhodnika na čelu Slovenske škofovske konference, ki ima odlične odnose s prvakom SDS Janezom Janšo. Lani jeseni, kmalu po medijskih napadih na Sajeta, je Vatikan imenoval posebnega odposlanca, ki je preiskoval posle ljubljanske nadškofije. Natančneje njenega podjetja Metropolitana, ki upravlja s 15 tisoč hektarji cerkvenih gozdov in zemljišč na Pokljuki, Jelovici in v Zgornji Savinjski dolini. Kaj je ugotovil, uradno ni mogoče izvedeti.
Preberite še:
Dolga Vučićeva roka: kako je slovenski urad vohljal za srbsko opozicijo
