Urad za preprečevanje pranja denarja je tik pred lanskimi parlamentarnimi volitvami pridobival tudi podatke o bančnih računih Tomaža Drozga, tedanjega lastnika medijske hiše Adria Media, ki ima v lasti več revij in spletnih portalov.
Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si, je urad za Drozgom brskal konec predlanskega leta. To je počel v okviru preiskave proti Draganu Šolaku, lastniku telekomunikacijskega operaterja Telemach in medijske skupine N1. Takrat je urad, ki ga je vodil Damjan Žugelj, po poročanju N1 v manj kot treh tednih pridobil podatke o bančnih računih več kot 100 podjetij in posameznikov.
Tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo, policija pa zdaj preiskuje, ali je pri tem zlorabil svoj položaj in ali je del pridobljenih podatkov res izginil. Več dejstev kaže na možnost, da je prišlo do ene največjih zlorab državnih institucij v politične namene v zgodovini Slovenije. Že zdaj pa je jasno, da se je urad ob Šolaku lotil več drugih vodilnih ljudi iz medijev.
Preberite še:
Pri Žuglju pomotoma preiskovali gasilca, ker so zamešali imena
Žugljeva tarča: vodilni v slovenskih medijih
Tomaž Drozg je že tretji medijski lastnik ali direktor, ki je bil v mesecih pred volitvami tarča Žugljevega urada. V istem času je urad zahteval tudi podatke o bančnih računih Branka Čakarmiša, danes direktorja družbe Pro Plus, lastnice Pop TV in Kanala A, ne da bi za to imel kakršno koli podlago. Po naših podatkih Šolak, Čakarmiš in Drozg niso edini ljudje iz slovenskih medijev, za katerimi je konec leta 2021 brskal Žugljev urad. Med njimi je bil zagotovo še en nekdanji direktor ene od največjih domačih televizijskih postaj.
"Ne, nikdar," nam je Drozg včeraj odgovoril na vprašanje, ali je bil kadarkoli obveščen o kakršni koli preiskavi, med katero bi urad zahteval tudi vpogled v njegove račune.
Zakaj je urad brskal za Drozgom? Domnevati gre, da uradno zato, ker se je s Šolakom takrat dogovarjal o večjem poslu. Septembra 2021, dva meseca pred začetkom preiskave, je namreč Drozg podpisal pogodbo o prodaji večinskega deleža njegove družbe Adria Media Ljubljana, ki ima ob spletnem portalu Metropolitan v lasti še revije Story, Cosmopolitan, Elle in Avtomagazin. Kupila jo je Šolakova skupina United Group. Drozg je še danes njen direktor in manjšinski lastnik.
Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev
Zakaj je urad brskal za Drozgom?
Toda takšna podlaga je z vidika zakonodaje in dotedanje prakse urada vsaj močno vprašljiva. Po naših podatkih na uradu pred tem niso zaznali nobenih sumov, da bi Drozg ali pral denar ali storil morebitna druga kazniva dejanja. Eno tipkano stran dolga anonimka, zaradi katere je urad sprožil preiskavo, ga ne omenja. Prav tako njegovega imena ni v ovadbi, ki sta jo januarja lani na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vložila Žugelj in tedanji namestnik direktorja finančne uprave (Furs) Simon Starček.
Tudi posel s prodajo Adria Media Ljubljane v času preiskave še ni bil zaključen. Agencija za varstvo konkurence mu je namreč zeleno luč prižgala šele v prvi polovici lanskega leta. To pomeni, da Drozgovo podjetje v času preiskave, ki je zajela domala vse družbe, povezane s Šolakom, sploh še ni bilo del njegove medijske skupine.
Njuno razmerje je bilo tako zgolj poslovno, saj si je Drozg od Šolaka marca 2020 izposodil 600.000 evrov, kot zavarovanje pa zastavil družbo Adria Media Ljubljana.
Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
Drozg ni več Simičev partner pri kliniki
Enigma, zakaj so brskali za njegovimi računi, je toliko večja, ker Drozg za razliko od nekaterih ostalih lastnikov in direktorjev največjih slovenskih medijev nikoli ni veljal za trn v peti nekdanji vladi. Ravno nasprotno, jeseni 2020 je recimo Drozg v eni od svojih kolumn tedanji opoziciji očital, da organizira proteste in izvaja fizično nasilje nad novinarji.
Takratni napad na snemalca Nova24TV, ki mu je raper Zlatko Čordić na Trgu republike skušal odvzeti kamero, je Drozg primerjal s terorističnim napadom na uredništvo francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo in mafijskim umorom slovaškega novinarja Jana Kuciaka. Predsednico SD Tanji Fajon je opisal kot zvesto stranki, ki je "pravna in, kako ironično, premoženjska naslednica stranke, ki je zakrivila povojne poboje, dachauske procese, Goli otok, kolaboracijo z JLA v času osamosvojitve Slovenije in tudi, če malo preskočim zgodovino, Zlatka".
Lani poleti, pol leta po preiskavi, pri kateri je uradu pomagal tudi Furs, je Drozg z Ivanom Simičem, direktorjem Fursa v času Janševe vlade, ustanovil skupno podjetje – zasebni medicinski center Crystal, ki je registriran za estetsko medicino. Skupaj sta načrtovala gradnjo klinike za lepotno kirurgijo, a sta se kmalu zatem razšla. Kot nova partnerica je v projekt vstopila Gordana Živčec Kalan, nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Simič za N1 preiskave in ovadbe v zadevi Šolak-Telemach ni želel komentirati. Kot že omenjeno, v imenu Fursa je ovadbo podpisal Starček.
Preberite še:
Janševi pomagali Vučiću tudi pri obračunu z medijskim mogotcem
Kaj pravijo na uradu
Da je urad preiskavo, med katero se je brskalo po računih vodilnih v slovenskih medijih, očitno vodil na močno nenavaden način, je mogoče razbrati tudi iz pojasnil urada za preprečevanje pranja denarja. Urad v povprečju letno odpre okoli 1.000 zadev, od tega jih okrog 85 odstotkov temelji na prijavah, ki jih dobijo od finančnih in nefinančnih institucij, torej bank, policije in drugih pristojnih organov. Do Žugljevega prihoda je urad letno na podlagi anonimk v povprečju odprl le dve zadevi. V letu 2021 je to število zraslo na 18.
Je res mogoče, da bi urad zahtevnejšo preiskavo, ki vključuje vsaj deset podjetij in ljudi, končal že v mesecu dni? "Zbiranje podatkov se običajno začne z manjšim številom posameznikov ali bančnih računov in se tekom preiskave glede na pridobljene podatke širi na nove osebe oziroma bančne račune. Urad je že imel v delu zadeve oziroma povezane zadeve, v katerih je preiskoval večje število ljudi in bančnih računov in pri katerih je zbiranje podatkov in analiza le-teh trajala tudi več mesecev," so odgovorili.
Pri tem so poudarili še, da urad o svojih ugotovitvah poroča pristojnim organom v obliki obvestil in informacij, pri čemer ta poročila nimajo narave kazenskih ovadb. Že včeraj pa smo poročali, da se je uradu s temi preiskavami očitno neverjetno mudilo. V ihti so namreč tam občasno med seboj celo pomešali imena tarč. Tako so brskali tudi po bančnih računih podjetij in ljudi, ki s preiskovanci niso imeli ničesar.