Medtem ko bo predsednik vlade Robert Golob predvidoma v prihodnjih dneh razkril, kdo bo po novem vodil ministrstvo za zdravje, na dan prihajajo novi podatki o poslih nekdanje vodilne ekipe na tem resorju.
Že konec avgusta smo na necenzurirano.si razkrili, da je nekdanji minister Danijel Bešič Loredan letos spomladi odobril koncesijo zobozdravstveni kliniki, za katero zdaj že nekaj časa dela njegov takratni državni sekretar Tadej Ostrc. Gre za zavod Vergina, ki ga je ustanovil Dime Sapundžiev, zasebni zobozdravnik in dober Ostrčev prijatelj. Ta je dobil kar dve od treh razpisanih koncesij na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije – in to v Ljubljani in obalno-kraški regiji, ki med zasebniki veljata za najbolj zaželeni območji.
Tudi zato smo od ministrstva po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali dokumentacijo, povezano s tem razpisom. Prejeli smo jo konec minulega tedna. Iz nje je razvidno, da je minister Bešič Loredan le tri dni pred odpiranjem ponudb, ki so prispele na razpis, podpisal sklep, s katerim je zamenjal predsednico strokovne komisije za izbiro koncesionarjev. Zakaj, nam včeraj ni uspelo izvedeti.
Preberite še:
Bešič Loredan dal koncesijo kliniki, za katero dela njegov državni sekretar
Zakaj so zamenjali šefico komisije
Ministrstvo za zdravje je javni razpis za koncesije na področju čeljustne, zobne, oralne in maksilofacialne (MF) kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti objavilo januarja. Ponudbe je odpiralo v ponedeljek, 6. februarja.
Toda tri dni prej, 3. februarja, so se na ministrstvu odločiti prevetriti strokovno komisijo, zadolženo za točkovanje vlog. Gre za podatek, ki do zdaj ni bil znan javnosti. S sklepom, ki ga je podpisal Bešič Loredan, je bila namreč s položaja predsednice te komisije razrešena Mirjana Ranzinger, pravnica in vodja sektorja za organizacijo zdravstvenega varstva.
Zamenjala jo je Bernarda Kociper, sekretarka z ministrstva, ki je v preteklih letih že vodila več postopkov podelitev koncesij. Časnik Delo je tako leta 2013 poročal, da je vodila komisijo, ki je izdala dovoljenje za delo ambulanti, v kateri je delala takratna strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek Olup, ne da bi pred tem pregledala prostore in opremo. Takrat se je Kociper sklicevala na besedilo vloge za dovoljenje, v kateri je bilo navedeno, da je že prej na tem naslovu potekala istovrstna dejavnost in da "vlogi na ministrstvu verjamejo".
Preberite še:
Zasebniki še do 21 milijonov evrov, vrste v zdravstvu pa daljše
Kako so točkovali ponudbe
Mirjana Ranzinger za pojasnila včeraj popoldne ni bila dosegljiva. To pa ni bila edina sprememba v tričlanski komisiji. Vanjo je namreč Bešič Loredan imenoval še Mateja Resnika, uslužbenca ministrstva, ki je tja prišel v njegovem mandatu.
Sledijo je odpiranje ponudb. Za področje oralne in maksilofacialne kirurgije jih je skupaj prispelo 11:
- šest za območje osrednje Slovenije,
- pet pa za Obalno-kraško regijo.
Pri obeh je bil najuspešnejši Sapundžiev. Pri prvem je komisija največ točk (94) podelila zavodu Vergina. Najbližja konkurentka, zasebna zdravnica Saška Bizimoski Kodermac, je zaostala za pet točk. Enaka je bila razlika tudi med prvo- in drugouvrščenim na območju Obalno-kraške regije. Tam je s 77 točkami zmaga zavod MD Oral, ki ga je Sapundžiev soustanovil konec maja 2022, le nekaj dni pred začetkom mandata Bešiča Loredana.
Kako je obema zavodoma to uspelo? Dve od 11 ponudb je komisija izločila, ker dokumentacija ni bila zvezana z vrvico. Ključno razliko sta zavoda Vergina in MD Oral pridobila pri številu let izkušenj nosilcev dejavnosti, saj sta jih z dobrimi 17 oziroma 13 leti imela največ.
To posledično pomeni, da je bila pot do zmage na razpisu odprta tistemu zobozdravniku, ki ima največ delovne dobe – ne glede na ostale pogoje in prostorske zmogljivosti ambulante. Zavod MD Oral bi recimo koncesijo opravljal v ambulanti Zdravstvenega doma Koper, ki jo je začel najemati konec letošnjega januarja, le nekaj dni pred odpiranjem ponudb. Pred tem zavod ni ustvarjal prihodkov. To dopušča možnost, da je bil ustanovljen zgolj za pridobitev koncesije.
Preberite še:
Bešič Loredan bo delal za Ivana Simiča
"Dopisi članom komisije ne obstajajo"
Pri tem se v imenu zavoda MD Oral za koncesijo ni potegoval Sapundžiev, ampak njegov poslovni partner Miha Kočar, sicer polovični lastnik tega zavoda. Zgolj v vlogi zavoda Vergina je Sapundžiev navedel, da od novembra 2022 dela tudi za MD Oral. Oba zavoda sta koncesiji za obdobje 15 let dobila v začetku letošnjega aprila. Tri mesece pozneje je Danijel Bešič Loredan odšel s položaja, ministrstvo pa je moral zapustiti tudi Ostrc, ki je veljal za enega najožjih ministrovih sodelavcev.
Ostrc, sicer specialist stomatološke protetike, in Sapundžiev sta po naših podatkih dolgoletna prijatelja. Najmanj enkrat letno tudi skupaj predavata. O njuni poslovni povezanosti pričajo tudi fotografije s svetovnega spleta.
Po informacijah iz več virov Ostrc že nekaj časa dela v zavodu Vergina. "Nisem. Tega nočem komentirati," nam je Ostrc pred dobrim mesecem dni odgovoril na vprašanje, ali je imel kot državni sekretar kakršno vlogo pri podelitvi koncesije Sapundžievu. Informacije, da pri njemu dela, ni komentiral, nato pa je prekinil zvezo. Na pisna vprašanja, ki smo mu jih poslali pozneje, ni odgovoril.
Prav tako tega ni storil niti Sapundžiev, pri katerem smo želeli preveriti, ali je pri Ostrcu pred ali v času razpisa kadarkoli lobiral za koncesijo in koliko časa Ostrc dela za njegov zavod. Nekateri viri z ministrstva so nam potrdili, da je nad koncesijami, ki so bile podeljene letos spomladi, bdel Ostrc.
"Morebitna navodila oziroma dopisi nekdanjega državnega sekretarja Tadeja Ostrca predsednici ali članom komisije ne obstajajo in zato z njimi ne razpolagamo, kar je razlog, da vam jih ne moremo posredovati," so nam sporočili z ministrstva.
Da bo ministrstvo podelilo koncesije v zobozdravstvu, je bilo sicer jasno že od začetka mandata Bešiča Loredana. Temelje za to je postavila uredba, ki jo je tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami sprejela tedanja vlada Janeza Janše. Toda pri Bešiču Loredanu so se odločili za večji obseg koncesij, kar so utemeljili z dolgimi čakalnimi dobami. Še vedno pa je v večini šlo za zamenjavo obstoječih programov, ki so jih nadomeščali novi koncesionarji.
