"V uradu za preprečevanje pranja denarja je pred dvema letoma prišlo do majhnega državnega udara, na katerega nihče ni bil dovolj pozoren."
Tako je afero, ki nakazuje, da je pred lanskimi parlamentarnimi volitvami prišlo do ene največjih zlorab državnih institucij pri nas, v soboto za 24ur komentiral Klavdij Stroligo, nekdanji direktor urada. Ta je pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, ko ga je vodil Damjan Žugelj, pregledoval bančne račune lastnikov in direktorjev medijskih družb, ki so bili trn v peti nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše.
Že v soboto smo razkrili, da je Žugljev urad vpogledal v račune Branka Čakarmiša, direktorja družbe Pro Plus, lastnice Pop TV, ne da bi za to imel kakršno koli podlago. V istem času se je urad lotil Dragana Šolaka, lastnika Telemacha in portala N1 – in to z eno največjih preiskav bančnih računov v svoji zgodovini. Po poročanju N1 je vanjo v manj kot treh tednih zajel več kot sto ljudi in podjetij. Epilog: tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo, policija pa zdaj preiskuje, ali je pri tem zlorabil svoj položaj in ali je del pridobljenih podatkov res izginil.
Stroligo je namigoval tudi na politično zlorabo urada: "Ne delam si iluzij, da v teh primerih zbiranja podatkov o rezultatih delovanja niso bili obveščeni tako minister za finance kot morda še kdo drug." Tudi kronologija dogodkov kaže, da je Žugelj na položaj direktorja urada prišel prav za izpeljavo te operacije. Kako se je nanjo pripravil? In kaj vse je počel na uradu?
Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
Žugelj prišel, ker član SDS ni izpolnil pričakovanj
SDS je vodenje urada prevzela že aprila 2020, v drugem mesecu mandata Janševe vlade. Na predlog tedanjega ministra za finance Andreja Širclja je Branko Glojnarič na čelu urada začasno zamenjal Ivan Kopina. Gre za člana SDS iz občine Straža, iz katere je prišel tudi poznejši generalni direktor policije Anton Olaj. Toda v letu dni Kopina, dolgoletni uslužbenec carinske uprave, očitno ni izpolnil pričakovanj. Polnega mandata zato nikoli ni dobil.
Marca 2021 ga je vlada zamenjala z Žugljem, nekdanjim direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), imenovanim v času prve Janševe vlade. Novi začasni direktor je na uradu takoj začel z čistkami. Med drugim je zamenjal dolgoletnega vodjo sektorja za sumljive transakcije Lea Pongračiča. Gre za oddelek, ki je največje presečišče informacij na uradu. Sprejema namreč podatke od tujih sorodnih uradov, zavezancev, državnih in nadzornih organov.
Že takrat nam je več virov z urada potrdilo, da novi vodilni na uslužbence pritiskajo z zahtevami za obravnavo posameznih ljudi. Da je urad takrat dejansko spremenil način dela, dokazuje uradna statistika:
1) Še leta 2020, ko je urad že vodil Kopina, je ta na lastno pobudo odprl le dva postopka ugotavljanja sumov pranja denarja in financiranja terorizma. V letu 2021, ko ga je prevzel Žugelj, je bilo takšnih že 18.
2) Urad je pod Žugljem z neverjetno hitrostjo "zapiral" podedovane primere. Leta 2021 jih je zaključil rekordnih 1931. Za primerjavo: še leta 2019 jih je urad z istim številom uslužbencev uspel zaključiti le 781, torej skoraj trikrat manj. Kar pri 516 starih primerih na Žugljevem uradu niso ugotovili razlogov za sum pranja denarja ali drugih kaznivih dejanj.
Preberite še:
Janševi pomagali Vučiću tudi pri obračunu z medijskim mogotcem
Preselil je arhiv, ker je vedel, da bo dobil goro podatkov
Spomladi 2021 je Žugelj sprejel še dve odločitvi, ki sta bili – gledano za nazaj – zelo verjetno le predpriprava za lov na vnaprej izbrane tarče.
Najprej je začel urad pospešeno obravnavati anonimne prijave domnevnih kršitev. Nekatere od teh naj bi kar fizično prinesel Žugelj. Drži, da je urad že v preteklosti obravnaval anonimne prijave. Toda njihovo število se je čez noč močno povečalo.
S tem se je odprl prostor za manipulacije, s katerimi je lahko urad v kolesje postopkov spravil kogarkoli. Kot je znano, je zadevo Šolak, kjer je urad v slabih treh tednih pridobil podatke o skoraj 200 bančnih računih posameznikov in podjetij, Žugelj odprl na podlagi anonimne prijave, dolge nekaj več kot eno tipkano stran. Več podjetnikom so banke čez noč zaprle račune v Sloveniji, saj jih je urad obvestil o prijavah, ki jih je prejel – četudi so bile te anonimne. Iz bank so začele prihajati informacije o zahtevah urada, da mu morajo podatke izročati na fizičnih podatkovnih nosilcih in ne v elektronski obliki.
V istem času je urad začel seliti lastni arhiv v prostore ministrstva za finance. Kot da bi Žugelj vnaprej vedel, da bo kmalu potreboval prostor za gore podatkov, ki jih bo pridobil. V prostorih urada je nastala posebna "soba T" za hrambo tajnih podatkov. Vanjo je lahko vstopala le ožja Žugljeva ekipa ljudi, med katerimi praktično ni bilo uslužbencev, ki so bili tam zaposleni pred letom 2020. Iz Žugljevih javnih nastopov je mogoče razbrati, da se je prav v tej sobi zbirala glavnina bančnih podatkov, pridobljenih v zadevi Šolak.
Preberite še:
Skrivnostna soba T za obračun z opozicijo in novinarji
Kako je Žugelj prestal varnostno preverjanje?
Septembra 2021 je Janševa vlada Žuglja imenovala za direktorja s polnim mandatom. To je storila, četudi je Žugelj ministrstvu prikril, kje je bil pred tem v službi.
Iz dokumentacije ob imenovanju je namreč razvidno le, da je bil do avgusta 2020 svetovalec hrvaškega tajkuna Želimirja Kodrića. Po javno dostopnih podatkih mu Žugelj še vedno dolguje 2,5 milijona evrov, ki si jih je leta 2018 izposodil za financiranje nakupa zemljišča v bližini Plitvićkih jezer. Žugelj bi moral kot bodoči direktor urada, ki ima dostop do podatkov, označenih s stopnjo "strogo tajno", prestati varnostno preverjanje. V tem postopku bi moral razkriti vso premoženje, obveznosti, okoliščine bivanja v tujini (živel je na Hrvaškem) in vse potencialne stike s tujimi obveščevalnimi službami. Ali je to storil, uradno ni mogoče izvedeti.
Poln mandat je Žugelj dobil sedem mesecev pred parlamentarnimi volitvami. To je bil verjetno ključni razlog za neverjetno hitrost postopkov. Ta se najbolj kaže v zadevi Šolak, med katero je brskal tudi za računi Branka Čakarmiša, ki s podjetji iz Šolakove skupine nima nobene povezave.
Preberite še:
Janševi izbranci pred volitvami iskali račune šefa Pop TV
Ko Vučić napove razkritje, pride anonimka
Takrat se je začelo tudi Žugljevo intenzivno sodelovanje z uradom iz Srbije, ki so jo aprila 2022 prav tako čakale volitve. Šolak je bil dolgoletna tarča srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Enako tudi opozicijski politik Dragan Djilas, ki ga slovenski urad v preiskavo ni mogel vplesti, saj nikoli ni imel računa v Sloveniji. Žugelj je našel drugo pot. Ovadil je slovensko podjetje Ooblee, ki naj bi ga lastniško obvladoval Gojko Djilas, brat Dragana Djilasa. To je bilo ustanovljeno leta 2019, a v štirih letih nikoli ni poslovalo.
Kdo vse je za to operacijo vedel? Na prvi dan novembra 2021 sta se Vučić in Janša srečala ob robu klimatske konvencije OZN v Glasgowu. Janša je namigovanja o dogovoru z Vučićem, po katerem bi slovenski urad brskal za Šolakom in Djilasom, srbski urad pa za posli Gen-I iz obdobja Roberta Goloba, za N1 označil za "absurdne". Toda teden dni po njunem sestanku je Vučić javno napovedal razkritje dokazov o tem, "koliko denarja sta Đilas in Šolak dala lobistom, ki so delali za kosovske Albance in zagovarjali bombardiranje, zdaj pa delajo na razbitju Republike srbske".
Novembra 2021, ko je na urad prišla anonimka proti Šolaku, je Žugelj vsaj dvakrat obiskal Srbijo. Prvič se je udeležil regionalne konference o nezakonitih transakcijah, drugič pa je obiskal srbski urad. "Obisk je bil povezan z uresničitvijo dvostranskih dogovorov med uradoma in predstavitvijo določenih IT rešitev," so takrat pojasnili na uradu.
Toda Žuglju se je začelo muditi – zelo verjetno zaradi prihajajočih volitev. Že januarja 2022 se je skupaj s tedanjim namestnikom direktorja finančne uprave (Furs) Simonom Starčkom, sicer članom SDS, podpisal pod ovadbo proti Šolakovim podjetjem. V njej je mogoče opaziti še eno pomembno podrobnost. Naslovila sta jo namreč osebno na tedanjo direktorico Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Petro Grah Lazar.
