Dan po objavi našega članka je Petrol iz spletne trgovine že umaknil razkužilo za roke, ki ga je proizvajalec oglaševal kot "številko ena" v boju proti koronavirusu, čeprav ne vsebuje niti odstotka alkohola.
Razkužila Powersept, ki ga je proizvajalec pred izbruhom koronavirusa prodajal kot domnevno učinkovito sredstvo proti glivicam, včeraj popoldne ni bilo mogoče več kupiti tudi na veliki večini bencinskih servisov.
Še v ponedeljek je bil izdelek na voljo na večjem številu Petrolovih prodajnih mest. Takrat so nam v družbi pojasnili, da so njihove notranje službe strokovno preverile razkužilo. Kot ustreznega so ga odobrile kljub uradnim smernicam Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da morajo primerna razkužila vsebovati najmanj 60 odstotkov alkohola.
Omenjeno razkužilo je le eno v seriji izdelkov in storitev, ki jih v zadnjih dveh tednih proizvajalci in prodajalci lažno oglašujejo kot učinkovite v boju proti koronavirusu. Pogosto po zasoljenih cenah.
Preberite še:
Kaj je narobe z razkužilom proti koronavirusu na Petrolu
Tudi dolžnik financerke SDS priložnost našel v koronavirusu
Previdno pri nakupu izdelkov in storitev
Na spletu smo tako našli oglase za obrazne maske, ki da edine ponujajo popolno zaščito pred virusom, in razne storitve: od prehranskega svetovanja do preventivnih pregledov dihal, s katerimi "lahko prehitite koronavirus". Na NIJZ so že pred časom zanikali, da bi bilo mogoče virus premagati s česnom ali sezamovim oljem.
Razglašanje učinkovitosti v boju proti koronavirusu je postala nova marketinška strategija prehranskih dopolnil in izdelkov, ustvarjenih za druge namene. Tipičen primer so kapljice MMS, domnevno čudežni mineral za pobijanje patogenov v telesu iz raztopine natrijevega klorita.
Pred uporabo MMS kapljic je že pred desetletjem opozarjala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). V Sloveniji nikoli niso imele dovoljenja javne agencije za zdravila. Zdaj jih posamezne spletne strani tržijo kot orožje za uničenje virusa. To naj bi se po zatrjevanju prodajalcev zgodilo z nanosom šestih kapljic v pol litra vode. "Po zaužitju virus izgine v dveh urah", torej še v krajšem času, kot je potreben za test, ali je posamezna oseba okužena z virusom.
Prijave so šle na napačen naslov
Gre za klasično zaslužkarstvo v razmerah, ko so ljudje dnevno izpostavljeni velikanskim količinam informacij o širjenju koronavirusa. Toda izbruh je pokazal, da imajo državne institucije veliko težavo. Še same namreč ne vedo, kdo je pristojen za nadzor nad izdelki in storitvami, ki jih prodajalci lažno oglašujejo kot učinkovite v boju proti koronavirusu.
NIJZ je že v ponedeljek sporočil, da "opažajo povečano število oglasov, ki ponujajo zdravila ali preventivne učinkovine kot zaščito pred okužbo z novim koronavirusom". Poudarili so, da tovrstne oglase prijavljajo na tržni inšpektorat, ob tem pa pozvali tudi vse ostale, naj ravnajo enako.
Poziv je imel učinek. Že včeraj dopoldne so na tržnem inšpektoratu prejeli šest prijav, ki se nanašajo na oglaševanje različnih prehranskih dopolnil in zdravil. Toda očitno zaman.
Na inšpektoratu, ki ga vodi Andrejka Grlić, so namreč včeraj pojasnjevali, da za prijave niso pristojni. Pojasnili so, da gre za področja, ki jih nadzorujejo drugi inšpekcijski organi. Za prehranska dopolnila je po njihovem pristojen zdravstveni inšpektorat, za zdravila in medicinske pripomočke istoimenska javna agencija, za dezinfekcijska sredstva pa urad za kemikalije.
Kdo je sploh pristojen za kaj?
Zdravstveni inšpektorat bo tako obravnaval le prijave, ki jih je NIJZ dal v povezavi s prehranskimi dopolnili. Za razkužila je tako pristojen urad za kemikalije, ki ga od leta 2010 vodi Alojz Grabner. Tam nam v dveh dneh niso odgovorili na vprašanja glede razkužila, ki so ga prodajali na Petrolu.
Na inšpekciji za kemikalije so nam pojasnili, da so že konec februarja začeli poostreno nadzorovati dezinfekcijska sredstva. Kaj natančno jih zanima? "Preverjamo označevanje biocidnih izdelkov in njihov vpis v register biocidnih proizvodov," odgovarjajo na inšpekciji, ki jo vodi Vesna Novak.
Inšpekcija je tako na trgu našla kar nekaj ponudnikov dezinfekcijskih sredstev, ki niso vpisana v register in posledično ne smejo biti na trgu. In tu se spet skriva zanka. Ker je razkužilo Powersept vpisano v register biocidnih proizvodov, je za preverjanje njegove učinkovitosti in ustreznosti pristojen urad za kemikalije. Kot že omenjeno, pojasnil urada v dveh dneh nismo dobili.
Prodajalcem nihče ne more nič
Kaj pa cena in oglaševanje teh izdelkov? Na spletu smo tako našli primer pollitrskega razkužila, ki ga je eno slovensko podjetje prodajalo za 6,9 evra, v eni od trgovskih verig pa ga je zdaj mogoče dobiti po skoraj enkrat višji ceni (12,99 evra). Za 50 mililitrov razkužila Powersept je bilo treba na Petrolu odšteti 8,9 evra, za 20 mililitrov pa 6,2 evra.
"Oglaševanje ni v nasprotju z zakonodajo, ki je v naši pristojnosti, prav tako ne cena, po kateri se določeni izdelki prodajajo," so pojasnili na inšpekciji za kemikalije.
Nepoštene poslovne prakse so sicer uradno v pristojnosti tržnega inšpektorata. Tam so nam že včeraj pojasnili, da lahko prodajalec z vidika predpisov prosto določi cene izdelkov, ki jih prodaja v svoji trgovini. Pri tem mora upoštevati zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse.
