Koncesije za zobozdravstveno dejavnost so ene najbolj zaželenih v domačem zdravstvu. Več kot pol milijona prebivalcev Slovenije nima zobozdravnika, čakalne dobe pa so zelo dolge. Medtem ko zobozdravnikov v javnem zdravstvu primanjkuje, zasebnikom koncesije prinašajo tako zanesljiv vir denarja kot tudi stranke, ki jim lahko ponudijo dodatne samoplačniške storitve.
Nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je letos spomladi, tri mesece pred svojim odhodom, podelil 11 koncesij v zobozdravstvu. Pričakovano je bil naval velik, saj bodo veljale 15 let. Na ministrstvu so prejeli kar 30 prijav. Med zmagovalci razpisa je bil tudi Dime Sapundžiev, zasebni zobozdravnik iz Ljubljane. Dobil je kar dve od treh razpisanih koncesij na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije – in to v Ljubljani in obalno-kraški regiji, ki med zasebniki veljata za najbolj zaželeni območji.
Toda danes razkrivamo, da v eni od njegovih klinik, ki je dobila koncesijo, že nekaj časa dela Tadej Ostrc, nekdanji državni sekretar in eden najožjih sodelavcev Bešiča Loredana, ki je moral skupaj z njim zapustiti ministrstvo. To informacijo nam je potrdilo več virov. Ostrc tega v kratkem telefonskem pogovoru ni ne potrdil ne zanikal. Sapundžiev na naša vprašanja ni odgovoril.
Ostrc je bil kot državni sekretar zadolžen tudi za področje zobozdravstva. Koncesije je podpisal Bešič Loredan. So torej na ministrstvu za zdravje pri njihovi podelitvi favorizirali enega od kandidatov? In kako je mogoče, da je precej bolj znane zobozdravstvene centre na razpisu premagal zavod, ki ga je Sapundžiev ustanovil le nekaj dni pred prihodom nove ekipe na ministrstvo?
Preberite še:
Zasebniki še do 21 milijonov evrov, vrste v zdravstvu pa daljše
Nekdanji državni sekretar: tega nočem komentirati
Ostrc, sicer specialist stomatološke protetike, in Sapundžiev sta po naših podatkih dolgoletna prijatelja. Najmanj enkrat letno tudi skupaj predavata. O njuni poslovni povezanosti pričajo tudi fotografije s svetovnega spleta. Po informacijah iz več virov Ostrc že nekaj časa dela v zobozdravstvenem zavodu Vergina, ki ga je Sapundžiev ustanovil leta 2016, od ministrstva pa je letos dobilo koncesijo za območje osrednje Slovenije.
"Nisem. Tega nočem komentirati," nam je Ostrc odgovoril na vprašanje, ali je imel kot državni sekretar kakršno vlogo pri podelitvi koncesije Sapundžievu. Informacije, da pri njemu dela, ni komentiral, nato pa je prekinil zvezo. Na pisna vprašanja, ki smo mu jih poslali pozneje, ni odgovoril. Zanimalo nas je, od kdaj dela za zavod Vergina, ali je s tem seznanil Bešiča Loredana in ali gre pri tem po njegovem za konflikt interesov. Pri Sapundžievu smo želeli preveriti, ali je pri Ostrcu pred ali v času razpisa kadarkoli lobiral za koncesijo in koliko časa Ostrc dela za njegov zavod. Tudi on nam na vprašanja ni odgovoril.
Da bo ministrstvo podelilo koncesije v zobozdravstvu, je bilo jasno že od začetka mandata Bešiča Loredana. Temelje za to je postavila uredba, ki jo je tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami sprejela tedanja vlada Janeza Janše. Toda pri Bešiču Loredanu so se odločili za večji obseg koncesij, kar so utemeljili z dolgimi čakalnimi dobami. Še vedno pa je v večini šlo za zamenjavo obstoječih programov, ki so jih nadomeščali novi koncesionarji.
Preberite še:
Javne bolnice pod načrti, ker so zdravniki raje pri zasebnikih
Zmagal z zavodom, ki je šele začel delovati
Ministrstvo je javni razpis za koncesije na področju čeljustne, zobne, oralne in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti objavilo januarja. Že takrat so se pojavila opozorila, da razpis v boljši položaj postavlja ponudnike, ki imajo mednarodno akreditacijo, kar pred tem ni bila praksa.
Ali je Sapundžiev imel mednarodno akreditacijo, za zdaj ni znano. Toda kot edini prijavitelj je zmagal na razpisih za dve območji.
Pri tem je skupaj premagal kar devet konkurentov. Samo za območje osrednje Slovenije je na ministrstvo prišlo šest prijav, za območje Obalno-kraške regije pa pet. V prvem je komisija največ točk (94) podelila zavodu Vergina. Najbližja konkurentka, zasebna zdravnica Saška Bizimoski Kodermac, je zaostala za pet točk. Enaka je bila razlika tudi med prvo- in drugouvrščenim na območju Obalno-kraške regije. Tam je zmagoviti zavod MD Oral prejel 77 točk.
Kako so na ministrstvu točkovali in podelili koncesije
Ne le, da je Sapundžiev zmagal na dveh razpisih – to mu je uspelo z zavodom, ki je šele začel delovati. Zavod MD Oral je namreč Sapundžiev ustanovil šele 25. maja lani. Le teden dni pozneje sta na ministrstvo prišla Bešič Loredan in Ostrc. Dan pred ustanovitvijo zavoda je Ostrc na javni tribuni o zobozdravstvu, ki jo je organizirala zdravniška zbornica, poudaril, da "je funkcijo sprejel z osebno zavezo, da storim vse, da združimo moči in izboljšamo razmere v slovenskem zobozdravstvu". "Tako za ustno zdravje populacije, kot za naše paciente in nas izvajalce storitev," je dejal.
Preberite še:
Bešič Loredan je bil minister za zasebno, ne javno zdravstvo #komentar
Je vnaprej vedel, da bo dobil koncesijo?
Zavod MD Oral lani po podatkih ebonitete.si ni ustvarjal prihodkov. Ali ga je Sapundžiev odprl zgolj zato, ker je vnaprej računal na koncesijo, ni mogoče preveriti. Nekateri viri z ministrstva so nam potrdili, da je nad koncesijami, ki so bile podeljene spomladi, bdel Ostrc. Za vpogled v dokumentacijo o postopku podeljevanja koncesij bomo zaprosili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Na ministrstvu so sicer za koncesionarje v večini primerov izbrali znane, že uveljavljene zobozdravstvene centre. Nekateri njihovi lastniki imajo tudi podjetja, ki so v preteklosti že prišla do koncesije. Pri obeh koncesijah, ki jih je dobil Sapundžiev, pa je šlo za prevzem že obstoječih programov. Njegova zavoda sta tako z zmago na razpisu dobila tudi zavarovance.
Ostrc je sicer ministrstvo letos poleti zapustil skupaj z Bešičem Loredanom. Veljal je za enega od njegovih najožjih sodelavcev. Kot je znano, je Bešič Loredan, nekdanji podpredsednik, odstopil v začetku julija po sestanku s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki zdaj začasno opravlja naloge ministra za zdravje.
"Takoj, ko je bila vlada postavljena, smo krepitev javnega zdravstva postavili za prvo prioriteto vlade in koalicije. Z ministrom sva v zadnjih dneh opravila več razgovorov o tem, kako doseči cilj krepitve javne zdravstvene mreže, a žal sva ugotovila, da imava različne poglede," je takrat dejal Golob.
Sledil je mesec dni, v katerem ni bilo znano, ali bo Bešič Loredan politično kariero nadaljeval kot poslanec Gibanja Svoboda, saj v tem času ni dvigoval pošte. V prvi polovici avgusta pa je državno volilno komisijo v pismu obvestil, da ne bo prevzel mandata nadomestnega poslanca, da se umika iz politike in da "mu niso poznani objektivni razlogi, zakaj ga je premier Robert Golob pozval k odstopu".
