"Logar je zamudil svoj trenutek. Tudi za nezadovoljne s SDS je nejasen, meglen." #video

“Včasih ugotavljamo, da se v rezultatih javnomnenjskih anket pojavljajo politične stranke, ki jih ni v javnosti, klasične meritve pa jih praktično ne zaznajo,” je v novi oddaji Studia necenzurirano dejal dr. Samo Uhan iz centra za raziskovanje javnega mnenja pri fakulteti za družbene vede.

Avtor: Uredništvo
torek, 14. 5. 2024, 05:55


1715359556-dsc04278-1715359333876
Samo Uhan (na fotografiji) se strinja z razlago, da si je Anže Logar z napovedjo naskoka na vrh SDS spet kupil nekaj mesecev časa, v katerih bodo vsi govorili o tem, na koncu pa se ne bo zgodilo nič.
Simon Pelko

V Sloveniji je mogoče pogosto slišati, da različne agencije, ki spremljajo javno mnenje, tega v pomembni meri pomagajo tudi ustvariti. Pri tem je Uhan poudaril, da se v tujini zelo redko zgodi, da rezultate anket razlagajo tisti, ki jih delajo.

"Z vsem dolžnim spoštovanjem do kolegov v komercialnih agencijah bi povedal, da je treba ločiti dve zadevi: eno so raziskovalci javnega mnenja, drugo pa agencije, ki opravljajo naročene meritve. Za prvimi stoji nek pogon in popolna neodvisnost, še posebej od financerjev. Druge pa so situacijske narave. Lahko so povsem spodobne in korektne, vendar jim manjka primerjalni uvid v kontekst, ki bi moral biti nujen. Povsem nenavadno pa je, da takšne rezultate spremljajo tisti, ki meritve tudi izvajajo, saj za to niti niso kvalificirani," je dejal Uhan.

Nekatere agencije, ki opravljajo javnomnenjske ankete za največje medije, obenem delajo tudi za politične stranke, ki jih zajemajo v te iste ankete. "Včasih ugotavljamo, da se v rezultatih javnomnenjskih anket pojavljajo politične stranke, ki ne krožijo v javnosti in v političnem telesu, klasične meritve pa jih praktično ne zaznajo," ocenjuje Uhan. V oddaji smo ga soočili z anketo agencije Mediana, ki je januarja 2022 na četrto mesto med vsemi političnimi strankami uvrstila Našo deželo Aleksandre Pivec. Ta tri mesece pozneje ni bila niti blizu parlamenta.

Uhan pred prihajajočimi evropskimi volitvami, ki časovno sovpadajo z 20. obletnico vstopa Slovenije v EU, ugotavlja, da prebivalci Slovenije niso razočarani nad Evropo. "Zakaj ne? Ker tudi nikoli ni bilo velikega očaranja nad Evropo. Kot državljanke in državljani Republike Slovenije smo v Evropo vstopali precej trezno in malce pozno. Delež ljudi, ki zase pravi, da so ne glede na vse srečni, pa je v teh 20 letih nekoliko zrasel," zatrjuje Uhan.

V novi oddaji Studia necenzurirano je komentiral tudi napoved poslanca SDS Anžeta Logarja, ki je v pogovoru za ponedeljkov Reporter napovedal, da je pripravljen na kongresu stranke prevzeti njeno vodstvo.

"Rezultat, ki ga bo SDS dosegla na evropskih volitvah, je pomemben tudi v luči te zgodbe," meni Uhan. Strinja se z razlago, da si je Logar s to napovedjo spet kupil nekaj mesecev časa, v katerih bodo vsi govorili o tem, na koncu pa se ne bo zgodilo nič: "Jaz mislim, da je tisti trenutek, ko bi Anže Logar lahko kapitaliziral dober rezultat na predsedniških volitvah, že mimo. Tudi del volivcev, nezadovoljnih s SDS, ga zdaj označuje kot nekoga, ki je nejasen in meglen."

V oddaji boste izvedeli še:

- Zakaj se je podpora Gibanju Svoboda ustalila kljub temu, da stavka zdravniškega sindikata Fides traja že štiri mesece?
- Kako bodo na volilni rezultat največje vladne stranke vplivale obljube, ki jih vlada ni uresničila? 
- Kakšen rezultat se obeta političnim prebežnikom iz Gibanja Svoboda, ki kandidirajo na listi nekdanjega državnega sekretarja v Janševi vladi?
- Zakaj so se evropske zelene stranke znašle v težkem položaju?
- Kaj je na evropskih volitvah cilj Janeza Janše in kaj si želi NSi?
- Katere teme bodo ljudi privabile na evropske volitve?

KDO JE SAMO UHAN

Samo Uhan je doktor socioloških znanosti in izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje kot član skupine v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Vključen je v vrsto domačih in tujih raziskovalnih projektov. V svojih delih je preučeval tematike politike, vrednot, religije in metodologije pri družboslovnem raziskovanju. Izsledke raziskovalnih projektov je objavljal tako v domačih kot tujih znanstvenih in strokovnih revijah.