Tudi letos so zmagovalci interventnega zakona za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, ki ga je lani poleti sprejela vladna koalicija, zasebni koncesionarji.
Ti so med 1. januarjem in 31. marcem znova prejeli več kot tretjino državnega denarja, namenjenega za skrajševanje čakalnih vrst. V številkah: od dobrih 58 milijonov evrov, ki jih je slovensko zdravstvo po interventnem zakonu porabilo v prvih treh mesecih letošnjega leta, so skupaj prejeli kar 21 milijonov evrov.
Zgolj pet zasebnih izvajalcev je v treh mesecih skupaj opravilo za 4,3 milijone evrov dodatnih operacij, posegov in pregledov. To so podjetja Arbor Mea, Estetika Fabjan, Kirurški sanatorij Rožna dolina, MTC Fontana in Kirurgija Bitenc. Vsak od njih je iz interventnega zakona prejelo več denarja kot večina javnih bolnišnic in zdravstvenih domov.
Najnovejši podatki zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so tako končni dokaz, da je stresni test slovenskega zdravstva, ki ga je lani poleti napovedoval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, v resnici zgolj prerazporedil več deset milijonov evrov na račune zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev. Enako se je namreč zgodilo med lanskim septembrom, ko je interventni zakon začel veljati, in decembrom. Takrat so zasebniki od 80 milijonov evrov porabljenega denarja prejeli 30 milijonov evrov.
Kljub dodatnemu delu v javnem in zasebnem zdravstvu so se čakalne vrste v tem obdobju podaljšale. Kako je to mogoče?
Preberite še:
Bešič Loredan in Bitenc skupaj proti Breclju
Niso rešili osnovnega problema
Še lani poleti je Bešič Loredan poudarjal, da bo interventni zakon "razkril meje zdravstvenega sistema". Toda izkazalo se je, da je zgolj še spodbudil selitev najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike, kjer delajo tudi zdravniki iz javnih bolnišnic. Javne izvajalce je namreč pri dodatnem financiranju izenačil s koncesionarji, pri čemer prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu.
Top 15 prejemniki med zasebnimi podjetji
Zdravniki iz javnega zdravstva so hitro ugotovili, da se jim dodatno delo bolj izplača opravljati pri zasebnih koncesionarjih. Zanje so bili cenejši kot za javne zavode, saj so dodatno delo v veliki večini opravljali kot samostojni podjetniki. Zasebni izvajalci, okrepljeni z zdravniki iz javnega zdravstva, pa so ustvarjali rekordne prihodke, saj sami za opravljanje storitev iz dodatnega programa večinoma niso imeli na voljo dovolj lastnega osebja.
To je pomenilo, da so bili zadovoljni vsi – le pacienti ne. Interventni zakon namreč ni reševal osnovnega problema, ki je v zadnjih letih pripeljal do rekordno dolgih čakalnih dob - da se nekateri posegi, operacije in pregledi splačajo manj kot drugi, zato se jih tako javni zavodi kot zasebniki izogibajo. Zakon tako ni preprečeval selektivnega izbiranja najbolj donosnih zdravstvenih storitev. Ravno nasprotno, še nagrajeval ga je. To bi lahko Bešič Loredan preprečil, če bi hkrati zvišal plačila za tiste zdravstvene storitve, kjer so vrste najdaljše ali pa se jih bolnišnice najbolj branijo.
Top 20 prejemniki med javnimi zavodi
Preberite še:
Javne bolnice pod načrti, ker so zdravniki raje pri zasebnikih
Občutno daljše čakalne vrste
V času, ko velja interventni zakon, so se čakalne vrste zato podaljšale:
- 1. maja letos je za 25 izbranih vrst zdravstvenih storitev na prvi pregled čakalo 124.994 oseb, od tega je nad dopustno mejo čakalo 70.785 oseb. To predstavlja 56,63 odstotkov od vseh čakajočih na prvi pregled v specialistični ambulanti.
- 1. novembra lani je na prvi pregled čakalo 113.865 oseb, od tega nad dopustno mejo 49.435 oseb.
- v šestih mesecih se je tako število čakajočih povečalo za skoraj deset odstotkov, najbolj kritično pa je pri čakajočih nad dopustno mejo. Teh je kar 43 odstotkov več.
- najslabše je pri dermatoloških, kardioloških, nevroloških in ortopedskih prvih specialističnih pregledih, pa tudi pri nekaterih operativnih posegih in diagnostičnih storitvah, kot je ultrazvok, magnetna resonanca in računalniška tomografija.
"Ključno je, da smo prišli do tega, da je več kot 35.000 ljudi prišlo do storitve. Moramo se vprašati, kaj je narobe z javnimi zdravstvenimi zavodi, da tega niso uspeli narediti. Moramo poiskati črne luknje in sistem urediti za naprej," je v torek v oddaji 24ur zvečer dejal minister Bešič Loredan.
Toda te luknje je pomagal kopati interventni zakon. Večina javnih zdravstvenih ustanov je namreč v začetku letošnjega leta delovala pod načrti. V istem času so zasebni izvajalci s koncesijami opravili rekordno število obravnav, na primer na področju splošne kirurgije.
Preberite še:
Razkrivamo: komu so šli milijoni za krajšanje čakalnih vrst
Kdo tolče rekorde in kdo ne dosega plana
To se je v zadnjih mesecih le še nadaljevalo. Za primer vzemimo zdravstvene storitve na področju splošne kirurgije, kjer so čakalne dobe med najdaljšimi.
Tako so javne bolnišnice in zdravstveni domovi v obdobju od januarja do aprila letos zabeležile okoli 1,22 milijona tovrstnih obravnav. To je bistveno več kot v enakem obdobju lani, a še vedno le slabe štiri odstotke oziroma okoli 50.000 obravnav nad planom, o katerem so se dogovorili z ZZZS. So tudi svetli primeri, kot sta Splošna bolnišnica Ptuj in UKC Maribor, kjer so za 37 oziroma 15 odstotkov presegli plane. Negativno izstopa celjska bolnišnica, kjer so bili skoraj 16 odstotkov pod plani.
Medtem so zasebni izvajalci, ki imajo precej manj resursov od javnih zavodov, do aprila zabeležili četrt milijona storitev na področju splošne kirurgije, ki so jih zaračunali ZZZS. To je bilo kar 32 odstotkov oziroma 60.000 obravnav nad planom. Najbolj izstopa Kirurgija Bitenc, ki je v lasti Marka Bitenca, tam pa en dan v tednu dela tudi minister za zdravje. Ta je namreč presegla plan za kar 346 odstotkov. Namesto slabih 3000 obravnav jih je zabeležila več kot 13.000.
Cvetijo tudi zasebne klinike, ki ponujajo storitve magnetne resonance, računalniške tomografije (CT), ultrazvoka in rentgena. Ustvarjajo rekordne prihodke in astronomske dobičke, ki se merijo v milijonih evrov. To se kaže tudi v vedno večjem številu storitev, ki jih opravijo na koncesijo. Tako so v prvih štirih mesecih letošnjega leta zabeležili več kot 53.000 magnetnih resonanc. To je kar 45 odstotkov več od planov in 38 odstotkov več kot lani.
Medtem so jih javni zavodi našteli le 37.000, kar je deset odstotkov več od plana in osem odstotkov več kot lani.
