Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava

Prihodnji petek se izteče rok za prijavo kandidatov na ponovljeni razpis za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je objavil urad predsednika republike. Po tem, ko je Primož Dolenc, prva izbira Boruta Pahorja, pogorel na glasovanju v državnem zboru, politične stranke iščejo novega kandidata, ki bi lahko dobil večino, torej 46 glasov poslancev.

V zadnjih dneh v političnem zakulisju kot mogočega kandidata omenjajo Jožeta Damijana, nekdanjega ministra za razvoj v prvi vladi Janeza Janše in rednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Nekoč so bili mladoekonomisti

Naša preverjanja so pokazala, da nekatere stranke vnaprej ne izključujejo podpore njegovi kandidaturi. Njihova končna odločitev bo precej odvisna od tega, ali ima Damijan realne možnosti za večino v državnem zboru. Za zdaj še ni tako, se pa lahko to hitro spremeni. Še posebej ob pomanjkanju drugih kredibilnih kandidatov.

Damijan ima kljub relativni mladosti pestro zgodovino. V javno sfero je prodrl leta 2004 kot član skupine tako imenovanih mladoekonomistov.

Ti so v javnih nastopih upirali ost kritike v tedaj vladajočo LDS in njen gradualistični ekonomski model. Damijan je bil skupaj z Mićem Mrkaićem, Sašem Polancem, Igorjem Mastenom in Boštjanom Jazbecem zagovornik privatizacije, liberalizacije in enotne davčne stopnje.

Prva vlada Janeza Janše je Damijana postavila na čelo odbora za reforme, konec leta 2005 pa je za tri mesece postal celo minister za razvoj.

"Progresivec, ki ni ne levi ne desni"

Nato se je z Janšo razšel. Pozneje je poudarjal, da je bilo njegovo imenovanje "samo dimna zavesa za tisto, kar je bila takrat prava agenda (SDS, op. a.)". "To pa je bilo, da bi dovolj nakradli, da jim ne bi bilo treba nikoli več delati, kot je povedala (nekdanja državna sekretarka, op. a.) Andrijana Starina Kosem," je razložil Damijan.

Približno v istem času se je nazorsko razšel tudi z Boštjanom Jazbecem, poznejšim guvernerjem Banke Slovenije. Zameril mu je, da je v obdobju prve Janševe vlade aktivno oviral prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB).

Ob izbruhu krize leta 2009 je bil med predlagatelji slabe banke, ki jo je pozneje ustanovila vlada SDS. Potem je sledil kopernikarski obrat. V poznejših letih Damijan namreč ni zgolj omilil svojih stališč, ki so veljala za neoliberalna, ampak jih je popolnoma spremenil.

Že v zadnji fazi krize se je zavzemal za večjo vlogo države pri regulaciji gospodarstva in finančnega sistema, državno zadolževanje za gradnjo infrastrukture ... Od kritika varčevalne doktrine druge Janševe vlade se je Damijan do obdobja Mira Cerarja že prelevil v ekonomista, ki so mu blizu nekatere ideje Levice. Med drugim tudi "nadzorovani izstop iz evra", ki ga vidi kot izvirni greh vseh težav EU.

Sam se sicer označuje za "progresivca, ki ni ni ne levi ne desni, temveč na obeh straneh pobira ideje, ki vodijo k razvoju".

Guverner, ki banke nikoli ni videl od znotraj

Domnevati je mogoče, da se bo politična kombinatorika morebitne Damijanove kandidature sukala okrog modela 4 + 1, torej podpore vseh koalicijskih strank z izjemo Stranke Alenke Bratušek, ki mu zameri kritičnost do sanacije bank, in Levice. Na glasove nikakor ne more računati v SDS in NSi.

Pri presoji, kdo je primeren za guvernerja, bi morale stranke pretehtati tudi nekatere druge vidike: izkušnje, morebitne konflikte interesov in tveganja s področja integritete. Na vseh teh področij je Damijan izrazito šibek.

Ob morebitni izvolitvi bi bil Damijan prvi guverner, ki bi banko v resnici od znotraj videl le kot njen komitent.

Nikoli namreč ni sedel ne v upravi, ne v nadzornem svetu katere od domačih ali tujih bank, ne v svetu Banke Slovenije. Tudi po stroki ni monetarni ekonomist, ki bi se ukvarjal z razvojem kompleksnih modelov. Njegov ustvarjalni opus se predvsem nanaša na področje mednarodne menjave in globalizacije.

Visoki osebni dolgovi

Četudi bi lahko Damijan pomanjkanje izkušenj z delom v bankah predstavljal kot neobremenjenost, bi bili lahko še bolj problematični drugi vidiki njegove kandidature.

Damijan ima visoke osebne dolgove. Po javno dostopnih podatkih ima na svoji nepremičnini vpisani hipoteki za dve najeti posojili. Junija 2007 si je pri banki Unicredit izposodil 587 tisoč švicarskih frankov po obrestni meri šestmesečni CHF Libor s pribitkom v višini 1,3 odstotka.

Kmalu zatem, aprila 2008, si je pri isti banki izposodil še 40 tisoč evrov, ki jih je po naših informacijah porabil za nakup jadrnice. Kot zanimivost, Unicredit je takrat vodil France Arhar, danes svetovalec v Pahorjevem kabinetu.

Dejstvo, da je Damijan pred dobrim desetletjem najel tako visoko posojilo v frankih, bi se lahko pri njegovi kandidaturi izkazalo za problematično zaradi treh razlogov.

Po 11 letih mora odplačati skoraj vso glavnico

Prvič, zaradi prej omenjene visoke zadolženosti. Po naših izračunih je Damijanov dolg tudi ob rednem odplačevanju mesečnih anuitet še vedno zelo visok. Po enajstih letih mu je pri posojilu, ki ga je najel v frankih, ostalo še za približno 333 tisoč evrov dolga (387 tisoč frankov).

Čeprav gre za osebno zadolženost, je to informacija, ki mora biti v javnem interesu, ko gre za kandidaturo za tako vplivno funkcijo. V razvitih demokracijah jo namreč obravnavajo kot pomemben dejavnik morebitnega tveganja, predvsem pri integriteti, ki posameznika zavezuje k skladnemu, etičnemu in odgovornemu delovanju na funkciji.

Kaj je šlo pri Damijanovem posojilu narobe? Leta 2007 je hišo, ki je po cenitvi geodetske uprave vredna 170 tisoč evrov, kupil in obnovil z nekdanjo partnerico, kar ga je stalo približno 350 tisoč evrov. Posojilo za to je najel v švicarskih frankih, ki so se v zadnjih letih v primerjavi z evri močno okrepili. To je podražilo tudi posojila v tej valuti.

V tem obdobju je tako Damijan ob upoštevanju, da je obrestna mera Libor negativna, odplačal le približno 20 tisoč evrov evrov glavnice in kar 200 tisoč evrov obresti. Do leta 2037, ko zapade omenjeno posojilo, mora Damijan vsak mesec poplačati še približno 1.400 evrov dolga zgolj od stanovanjskega kredita.

Je nagnjen k (pre)velikim tveganjem?

Ob tem, ko je Damijan le polovični lastnik hiše, odplačuje še lizing za osebno vozilo. Po dostopnih podatkih kot profesor trenutno zasluži med 2.600 in tri tisoč evrov neto na mesec. Mesečna plača guvernerja znaša 12.500 evrov bruto.

Tu pridemo do drugega razloga za problematičnost njegove morebitne kandidature. Med Damijanom in preostalo množico prebivalcev Slovenije, ki so pred desetletjem ali več najemali posojila v frankih, je bistvena razlika. Damijan je namreč "visoko poučena" stranka. Zagotovo je vedel, da je Banka Slovenije že 2005 opozarjala banke pred skorajšnjo krepitvijo tečaja franka.

Če se je Damijan pri osebnih financah odločil za zavestno, nekateri bi rekli špekulantsko tveganje zato, da bi lažje odplačeval posojilo, je na mestu vprašanje, ali bo lahko ustrezne odločitve sprejemal na ravni Banki Slovenije, ki je pogosto prvi detektor tveganj in prihajajočih nevarnosti za nacionalno ekonomijo.

Damijan na naša vprašanja včeraj ni odgovoril. V banki UniCredit informacij o strankah zaradi dobre poslovne prakse in zaupnosti ne razkrivajo. Na vprašanje, ali si je Damijan ugodnejše pogoje poplačila pred časom res poskušal izboriti neposredno pri upravi banke, ki jo vodi Štefan Vavti, niso odgovorili.

Vojna med Banko Slovenije in Združenjem Frank

In tretjič, visoka Damijanova zadolženost v frankih pomeni tudi nevarnost za morebitni konflikt interesov.

Kot je znano, je Banka Slovenije v zadnjih letih "v vojni" z Združenjem Frank, ki si prizadeva za sprejetje zakona o samodejni pretvorbi posojil v švicarskih frankih v evre. Proti Banki Slovenije je leta 2016 vložilo tožbo in napovedalo ovadbe. Očita ji, da je v obdobju, ko je posojilo najel tudi Damijan, popolnoma zatajila v vlogi regulatorja.

Bi torej Jože Damijan kot guverner vztrajal pri sedanjem stališču Banke Slovenije ali ga spremenil v prid sprejetja zakona, ki bi mu olajšal odplačevanje posojila?

Prav osebno finančno stanje je verjetno razlog za povečano podjetniško aktivnost Jožeta Damijana v zadnjih letih.

Najaktivnejši je bil na področju logistike. Delal je za Slovenske železnice (SŽ) in jim pomagal odpirati vrata pri nekdanjem ministru za finance Dušanu Mramorju. Za državo je recenziral prvo različico strategije upravljanja državnih naložb, za kar je prejel osem tisoč evrov bruto.

Svetovalec, ki mu posli upadajo

V javnosti je postal verjetno najglasnejši zagovornik čimprejšnje gradnje drugega tira Divača–Koper s proračunskim denarjem. Za Luko Koper je leta 2015 pripravil možnosti financiranja drugega tira in jih predstavljal ministrstvu za finance. Na obeh referendumih o drugem tiru je nasprotoval zakonu, ki ga je predlagala vlada Mira Cerarja.

A posli mu očitno upadajo. Lani je imel kot samostojni podjetnik 21 tisoč evrov prihodkov, še leta 2016 pa 129 evrov. Skupno podjetje, ki ga imata v lasti z ženo, je lani ustvarilo 13.350 evrov prihodkov, leto dni pred tem pa 50 tisoč evrov. Od januarja letos sta solastnika družbe Grant Thornton Consulting, ki se ukvarja z računovodskim in davčnim svetovanjem. O njenih strankah ni javnih podatkov.

"Za državo delam malo, na žalost. Delal sem za Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (APEK), pred mnogo, mnogo leti, in za Luko Koper, a to so bile majhne študije in šlo je iz denarja iz evropskih projektov. Nikoli nisem bil ljubljenec države, kar zadeva to. Večinoma delam za zasebni sektor ali za tujino – za Evropsko komisijo, za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EOBRD) ali za Svetovno banko," je leta 2014 dejal v intervjuju za Finance.

Pahor preverja kandidate le s pogovori, ker jih drugače ne more in ne sme

Kako v kandidacijskem postopku predsednik republike in njegove službe preverjajo ustreznost kandidatov z vidika osebne integritete in tveganj, povezanih s tem? Ali preverjajo finančno stanje kandidatov in tveganja, povezana s tem? Katera tveganja v kandidacijskem postopku preverjajo, če sploh?

V uradu predsednika republike poudarjajo, da nobeden od zakonov, povezanih z imenovanji v pristojnosti predsednika, razen deloma zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, o teh vprašanjih ne vsebuje kakršnihkoli določb.

"Predsednik republike nima zakonske podlage za opravljanje uradnih poizvedb, na primer v kazenski, prekrškovni ali sodni evidenci. Na to smo v nekaterih razpravah ob spreminjanju zakonodaje že opozarjali, vendar pa predsednik republike nima zakonodajne iniciative in so morebitne tovrstne spremembe v rokah zakonodajalca," opozarjajo v uradu Boruta Pahorja.

Kako torej predsednik sploh opravi presojo ustreznosti in primernosti kandidatur? "Na podlagi osebnih pogovorov s kandidati in javno dostopnih podatkov. (...) Vsakega kandidata na pogovoru v uradu predsednika tudi povprašamo, ali obstajajo po njegovem mnenju kakršnekoli okoliščine, ki bi z vidika njegove osebne integritete in mogočih tveganj pomenile oviro za opravljanje funkcije, za katero je predlagan," odgovarjajo v uradu.

Poudarili so še, da je predsednik prav zaradi večje preglednosti kandidacijskih postopkov uvedel javno predstavitev vseh kandidatov, ki jih imenuje ali predlaga državnemu zboru v izvolitev.

Banka Slovenije na vprašanje, kako preverja primernost kandidatov za člane sveta (fit & proper v angl.), ni odgovorila.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net