Takojšnjo vložitev interpelacije, ki so jo pripravili v LMŠ, so včeraj podprli prvak DeSUS Karl Erjavec, koordinator Levice Luka Mesec in Stranka Alenke Bratušek (SAB). Po naših informacijah pa ji niso naklonjeni v vrstah Socialnih demokratov (SD). Ocenjujejo namreč, da bi šlo za odmik od dogovora prvakov strank Koalicije ustavnega loka (KUL). Zmotili so jih tudi nekateri očitki v interpelaciji, ki so po mnenju posameznih poslancev SD pretirani.
"Poslanska skupina SD glede na kratek rok še ni sprejela odločitve o vložitvi interpelacije zoper ministra za delo, smo pa na LMŠ, ki je predlog pripravila, naslovili prošnjo za podaljšanje roka za vložitev, da se lahko vsebinsko ustrezno seznanimo in po potrebi izboljšamo besedilo. Ni namreč pomemben le akt vložitve, ampak tudi kakovost vložene interpelacije. O skupnih potezah koalicije KUL se moramo najprej skupaj tudi pogovoriti in določiti časovnico in logiko korakov. V SD trdno verjamemo v nujnost zamenjave vlade pod vodstvom Janeza Janše, in bomo storili vse, da čimprej pride do glasovanja o nezaupnici," so nam pojasnili v poslanski skupini SD.
Interpelacija tako danes skoraj zagotovo ne bo vložena. Ostalim opozicijskim strankam so namreč v SD predlagali sestanek, na katerem bi se uskladili o nadaljnih skupnih korakih. Šele potem bi se odločili, ali in kakšno interpelacijo bi vložili ali ne. Medtem naj bi pomisleke izrazilo tudi več poslancev Levice. Še včeraj je sicer njihov vodja Matej Tašner Vatovec interpelaciji napovedal podporo "zaradi odgovornosti za stanje v domovih za starejše občane, kjer minister in vlada niso zaščitili oskrbovancev". "Pa tudi zaradi sporne izbire Zavoda Iskreni, ki je tesno povezan z ministrom in odpira resne korupcijske in klientelistične sume," je poudaril.
Kdaj, če sploh, bo interpelacija vložena, bo morda znano jutri, ko naj bi se srečali predsedniki petih opozicijskih strank.
Preberite še:
Minister Cigler-Kralj denar za ranljive dal svojemu zavodu
KUL na prelomnici: kako naprej?
Zaplet v opozicijskih vrstah nakazuje težave pri dogovorih o nadaljnih skupnih korakih po tem, ko zaradi okužb med poslanci včeraj ni prišlo do glasovanja o konstruktivni nezaupnici. Prvotni dogovor med strankami KUL je namreč predvidel, da bi stranke interpelacije proti posameznim ministrom Janševe vlade vlagale šele po morebitnem neuspehu nezaupnice v parlamentu. V vrstah KUL je prevladalo prepričanje, da do takrat interpelacij ne bodo vlagali, ker bi s tem krepili koalicijske vrste. Šele po tem naj bi bila prva na seznamu ministrica za izobraževanje Simona Kustec (SMC), sledil pa naj bi ji Vasko Simoniti (kultura, SDS).
Posledica te strategije je pasivnost opozicije. V pol leta, ko Slovenija tudi zaradi slabega vodenja epidemije beleži skoraj najvišjo smrtnost v Evropi, ni vložila interpelacije proti nobenemu od Janševih ministrov ali ministric. Toda zdaj je luč na Cigler-Kralja usmerilo razkritje necenzurirano.si, da je ministrstvo za delo podelilo 130.000 evrov denarja za ranljive skupine Zavodu Iskreni, ki je bil do marca lani v solastništvu ministra za delo. V opoziciji mu zato očitajo koruptivno in klientelistično ravnanje pri dodeljevanju sredstev prek javnega razpisa in posledično favoriziranje določene nevladne organizacije, s katero Cigler-Kralj še vedno sodeluje.
V SD sicer zanikajo, da so njihovi zadržki do interpelacije Cigler-Kralja povezani z dejstvom, da so ta resor sami vodili skoraj dve desetletji. Pet ministrov za delo - Jožica Puhar, Rina Klinar, Vlado Dimovski, Ivan Svetlik in Anja Kopač Mrak – prihaja iz SD. Šesti, Tone Rop, je član SD postal med prvo Janševo vlado. V času vlade Mira Cerarja je ministrstvo delo vodila Anja Kopač Mrak, ki je bila pod Šarčevo vlado državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade.
Janša je sicer včeraj prek družbenega omrežja Twitter sporočil, da bo "Zavod Iskreni postal simbol razkritja sistemske korupcije kaviar levice". Cigler Kralj velja za Janši najbližjega ministra iz vrst NSi. V njegovo obrambo so se že vključili tako mediji SDS kot sam Zavod Iskreni.
Preberite še:
Tu so dejstva. Kdo bo odgovarjal za smrti?
Tragična bilanca epidemije v domovih za starejše
Opozicija je o interpelaciji proti Cigler Kralju razpravljala že pred tem, in sicer zaradi njegove objektivne odgovornosti za tragično bilanco epidemije, ki je v domovih za starejše zahtevala že približno 1800 življenj. Na necenzurirano.si smo z objavo vseh dokumentov, s katerimi je ministrstvo za delo med epidemijo usmerjalo delo domov za starejše, dokazali, da je Slovenija stanovalce domov za starejše med epidemijo zaščitila slabše kot ostale države, ki jih je izbruh virusa najhuje prizadel. Ministrstvo za delo je ukrepalo prepozno.
V Sloveniji praktično ni bilo doma ali socialno-varstvenega zavoda, ki bi se izognil okužbam. Domovi za starejše so zaradi prostorske stiske zavračali stanovalce, ki so se želeli tja vrniti iz bolnišnic. Zaradi razmaha epidemije pa je vlada Janeza Janše resno razmišljala tudi o drugačnem načinu zbiranju podatkov o smrtih obolelih. S tem je želela stanje prikazati boljše, kot je bilo.
Za ključno napako se je izkazalo, da večina domov ni imela ločenih, zunanjih rdečih con, saj za to nimajo prostorskih zmogljivosti. Država je težavo sprva skušala reševati z napotitvami vseh okuženih z in brez simptomov v bolnišnice. To je prispevalo k hitremu polnjenju zmogljivosti bolnišnic. Ko je tam zmanjkalo prostora, so domovi za starejše ostali na suhem, saj jim je vlada denar za najem zunanjih prostorov zagotovila šele z oktobrskim paketom proti korona ukrepov (PKP5). V drugih državah so hitreje začeli z rednim preventivnim testiranjem zaposlenih v domovih, kar je bil eden ključnih ukrepov za zajezitev okužb.
