Preiskava smrti 20-letnice, ki je danes zjutraj umrla zaradi možganskih krvavitev in strdkov, dva tedna pred tem pa je prejela odmerek cepiva proizvajalca Janssen, bi morala odpreti tudi vprašanje odgovornosti ministrstva za zdravje in vlade. Ta je namreč v povezavi s cepivom sprejemalo odločitve, ki so bile ali v nasprotju s priporočili stroke ali pa odstopajo od prakse nekaterih evropskih držav, kjer so kljub drugačnim priporočilom evropskega regulatorja (EMA) omejili cepljenje z Janssenom za mlajše od 50 let ali pa ga povsem opustili, kot recimo na Danskem.
V soboto, 4. septembra, je vlada na dopisni seji spremenila odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT) za zajezitev širjenja okužb. Z njim je določila, da se ob cepljenju s cepivom Janssen, pri katerem je potreben zgolj en odmerek, "dokazilo vzpostavi z dnem cepljenja" in ne več po 14 dneh, kot je veljalo pred tem. To je pomenilo, da je oseba, ki se je cepila, takoj po prejetem odmerku izpolnjevala pogoj PCT. Že na poti iz cepilnega centra je lahko šla k frizerju, v gostinske obrate ali na prireditve, čeprav še vedno ni bila zaščitena proti okužbi. Po ugotovitvah stroke namreč to cepivo deluje šele 14 dni po cepljenju.
Preberite še:
Milijon cepljenih do poletja? Ni šans*
PCT ustvaril naval, Janssen pa je bil najhitrejša pot
Tej spremembi je že na seji 30. avgusta nasprotovala posvetovalna skupina Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Ne vem, zakaj se je vlada tako odločila, najbrž zaradi poenostavitve in lažjega nadzora," je takrat dejala njena vodja Bojana Beović. Tudi v navodilih NIJZ izrecno piše, da zaščita nastopi po 14 dneh od prejetja odmerka. Na vprašanja, kaj so ukrenili v zvezi s to odločitvijo vlade, nam na NIJZ niso odgovorili.
Zagotovo je vlada s tem manevrom čez noč nekoliko olepšala sicer izrazito slabo državno statistiko precepljenosti. Toda ne le, da je vlada s to odločitvijo ljudi, ki so se cepili z Janssenom, izpostavila večjemu tveganju okužb. Naenkrat je povečala privlačnost cepiva za množice ljudi, ki se do takrat niso cepili, zdaj pa so se želeli rešiti omejitev gibanja, ki jih je vlada uvedla z odloki PCT. Janssen je čez noč postal vstopnica v javno življenje. Oče pokojne 20-letnice je danes za Val 202 povedal, da je njegova hči dobila službo, kamor bi se morala voziti z avtobusom. Nanj ni mogla brez pogoja PCT, ni pa se želela stalno testirati.
Že v ponedeljek, 13. septembra, se je začel naval na cepilna mesta. Trajal je ves teden, saj je v sredo, 15. septembra, pogoj PCT postal obvezen za obisk poštnih poslovalnic, bank in bencinskih servisov. V sedmih dneh do 20. avgusta se je tako v Sloveniji cepilo rekordnih 61.000 ljudi, od tega vsak četrti s cepivom Janssen, je razvidno iz podatkov NIJZ. Do zdaj se je v Sloveniji z njim cepilo 120.000 ljudi, pri čemer skoraj tretjino po 23. avgustu, ko je prvič stopil v veljavo pogoj PCT. Že v začetku septembra je tega cepiva hitro začelo zmanjkovati. Po pričevanjih ljudi jih na cepilnih mestih v veliki večini niso podrobneje seznanjali z možnimi tveganji ali resnimi stranskimi učinki.
Janssen večinoma prejeli mlajši od 50 let
Težava je, ker se je cepivo Janssen v drugih državah pokazalo kot tvegano za posamezne starostne skupine, daleč najbolj za mlajše ženske. Ameriški center za obvladovanje in preprečevanje nalezljivih boleznih (CDC) že od spomladi opozarja na »redka, a povečana tveganja« krvnih strdkov, krvavenja in nenadnega znižanja koncentracije krvnih ploščic (trombocitopenije) pri ženskah, mlajših od 50 let.
Enako je na Portugalskem, kjer so že konec aprila izdali priporočilo, da naj cepivo Janssen uporabljajo le starejši od 50 let. V Belgiji so to mejo postavili pri 41 letih. Medtem ko v valonskem delu države cepljenje z Janssenom za mlajše sploh ni možno, ga v flamskem delu dovoljujejo, če ga oseba sama želi. Na Danskem že od spomladi cepivo Janssen sploh ni na voljo. Z njim je bila cepljena le približno dva odstotka prebivalcev.
V Sloveniji teh zadržkov nimamo. Ravno nasprotno, v Sloveniji je večina cepljenih s cepivom Janssen mlajših od 50 let. Natančneje, po podatkih NIJZ je do zdaj cepivo Janssen prejelo 83.452 oseb, mlajših od 50 let. Med njimi je:
- 15.051 v starostni skupini 18-24 let,
- 10.352 v starostni skupini 25-29 let,
- 11.925 v starostni skupini 30-34 let,
- 14.206 v starostni skupini 35-39 let,
- 16.045 v starostni skupini 40-44 let,
- 15.657 v starostni skupini 45-49 let.
Z cepivom istega proizvajalca je bilo v Sloveniji cepljenih celo 216 mlajših od 18 let, čeprav tega evropski regulator (EMA) ne dovoljuje. Kako je to mogoče, še preverjamo. NIJZ smo zaprosili tudi za podatke o cepljenih po spolu, ampak jih nismo prejeli, češ da imajo preobilico dela. Skupaj se je v Sloveniji z Janssenom cepilo 18 odstotkov vseh polno cepljenih ljudi, kar je precej več kot v nekaterih drugih državah.
Danes je dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo za nacionalno televizijo izjavil, da morajo ženske, stare med 18 do 50 let, ki so nagnjene k venski trombozi ali prepuščanju kapilar, takoj k zdravniku, če bodo občutile glavobol, šum v ušesih, bolečine za očmi ali se slabo počutile v obdobju od 5 do 28 dni po cepljenju.
Pri AstraZeneci ministrstvo marca samo začasno prekinilo cepljenje
V Sloveniji je posvetovalna skupina prvič o cepivu Janssen govorila 22. aprila. Ocenila je, da se cepivo lahko uporablja za cepljenje oseb, starih 18 let in več. Potrdila je tudi smernice za cepljenje. Takrat je bilo že znano, da je v ZDA pri 28 cepljenih, v veliki večini žensk, prišlo do zapletov, ki so se v treh primerih končali s smrtjo.
A ministrstvo za zdravje se takrat ni odločilo za prekinitev cepljenja. To je recimo mesec dni prej samo storilo pri cepivu AstraZeneca, saj je želelo razjasniti tromboembolične dogodke v časovni povezavi s cepljenjem, ki so se pojavili v nekaterih državah. Takrat je posvetovalna skupina poudarjala, da njeno stališče do cepivo AstraZeneca ostaja nespremenjeno, saj je po do zdaj znanih podatkov varno.
Bojana Beović je danes poudarila, da so sledili odločitvam evropskega regulatorja (EMA), ki ni priporočil omejevanja uporabe pri cepivu Janssen. Ministrstvo za zdravje je tokrat – drugače kot pri odpravi pravila 14 dni pri cepivu Janssen - poslušalo posvetovalno skupino in začasno zaustavilo cepljenje z Janssenom. Toda vlada je že včeraj na dopisni seji sklenila, da bo Slovenija z Madžarsko sklenila dogovor o nakupu sto tisoč odmerkov tega cepiva. To je utemeljila z "izraženim interesom prebivalcev".
Koliko neželenih učinkov pri cepljenju beleži NIJZ
S cepivom Janssen se je v Sloveniji do zdaj cepili skoraj 120.000 ljudi, do zdaj pa je NIJZ prejel 452 prijav neželenih učinkov, torej pri 0,4 odstotka vseh cepljenih. Do danes je NIJZ ocenil, da gre pri šestih prijavah za resen neželen dogodek. Pri eni osebi je po cepljenju prišlo do smrti zaradi tromboze s trombocitopenijo. Komisija ministrstva za zdravje je ocenila, da je povezava s cepljenjem gotova.
S cepivom AstraZeneca je opravljenih 321.524 cepljenj, neželenih učinkov pa je bilo 3.064, torej slab odstotek. 55 teh dogodkov so na NIJZ obravnavali kot resne. Pri sedmih osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju. V enem primeru je smrt nastopila pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi, povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav. Obravnavanih je bilo tudi dvanajst prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija.
S cepivom Moderna je bilo opravljenih 187.073 cepljenj, neželenih učinkov pa je bilo 472, torej 0,25 odstotka. Kot resne so na NIJZ klasificirali 17 prijav. Pri treh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. V prvem primeru naj bi bila oseba cepljena v času inkubacije covid-19, zato je zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Ostala primera (kolaps ob splošni oslabelosti) sta še v fazi preiskave, povezava s cepljenjem pa je po oceni NIJZ možna.
S cepivom Pfizer/BioNTech je bilo opravljenih 1.350.092 cepljenj. Skupno število prijav neželenih učinkov je 4.361, kar je 0,32 odstotka, pri čemer gre po oceni NIJZ za 106 resnih dogodkov. Pri 22 osebah, večinoma s kroničnimi obolenji, je prišlo do smrti po cepljenju. Vzroki: srčni infarkt, hudo
kronično obolenje srca, pljučnica, možganske krvavitve, masivna pljučna embolija ob trombozi globokih ven goleni. Komisija pri Ministrstvu za zdravje je vseh osem primerov obravnavala in zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri pa so še v fazi preiskav.
