Vlada Janeza Janše je danes za direktorja službe za zakonodajo imenovala Miho Pogačnika, nekdanjega zastopnika Slovenije v mejnem sporu s Hrvaško, ki je v zadnjih letih odločno nasprotoval uveljavitve arbitražne razsodbe.
Gre za imenovanje, ki bi lahko nakazovalo, da bo Slovenija v odnosu do Hrvaške spremenila uradno politiko. Od junija 2017, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, sta namreč dve slovenski vladi, Cerarjeva in Šarčeva, vztrajali pri njeni uveljavitvi. Temu je ves čas nasprotovala SDS, ki se je zavzemala za opustitev arbitraže in začetek dvostranskih pogovorov o vprašanju meje.
To stališče, ki je identično uradnemu Hrvaškemu, je v zadnjih letih ves čas zagovarjal tudi Pogačnik, ki že vrsto let živi v vili v Opatiji. Aprila lani je tako za Nova24TV dejal, da je bil arbitražni sporazum slab. "Seveda slabo zastavljen temelj za seboj potegne številne napake, ki se potem kopičijo in kopičijo," je dejal.
Dejstvo, da so hrvaške obveščevalne službe prisluškovale slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik, je Pogačnik za isti medij relativiziral z naslednjimi besedami: "Obveščevalne službe pač prisluškujejo. Prisluškovanje je vedno bilo in vedno bo. Pomembno je, da te pri tem ne zasačijo." Še leta 2005 je sicer Pogačnik arbitražo zagovarjal kot najhitrejšo možnost za rešitev vprašanja meje.
50-letni Pogačnik je leta 2007 prevzel vodenje slovenskega dela meddržavne komisije za reševanje vprašanja meje s Hrvaško, za katero sta se leta 2007 na Bledu dogovorila Janša in tedanji hrvaški premier Ivo Sanader. Za to je mesečno prejemal 5200 evrov, kar je razburjalo tedanjo opozicijo.
Med najglasnejšimi je bil takratni poslanec Zares Mateja Lahovnik, ki je honorarje označil za "nerazumno visoke", Pogačniku in tedanjemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu pa očital "klientelizem". Pogačnik je bil namreč takrat dekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, na kateri je predaval tudi Rupel. Med letoma 2003 in 2016 je Pogačnikovo podjetje Iustica od države dobilo skoraj 1,2 milijona evrov.
Danes je Lahovnik vodja svetovalne skupine za "proti-korona" ukrepe Janševe vlade, ki jih bo v zakone pomagala spreminjati Pogačnikova služba. Lahovnik je še vedno tudi član nadzornega sveta Mercatorja, ki je v lasti hrvaške Fortenove, bolj znanega kot "novi Agrokor". Slovenska stran se je v zadnjih dveh letih na več načinov upirala lastniškemu prenosu Mercatorja pod okrilje Fortanove, ki je v velikem interesu hrvaške države. Tudi pri tem vprašanju bo imel Pogačnik pomembno vlogo.
Pogačnik se je v zadnjih letih po lastnih besedah ukvarjal s projekti zasebne narave. Leta 2017 je na vprašanje, ali sodeluje s hrvaško stranjo, odgovoril: "Jaz se - kot prvo - ne dam podkupit, se pa dam kupit. Ampak kupit se dam pa za velike denarje."
