Visoka napetost v državni energetiki: kdo bo upravljal TEŠ6?

Le še vprašanje dni je, kdaj bo Holding Slovenske elektrarne (HSE), ena od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, ki zaposluje več kot tri tisoč ljudi, dobil novega generalnega direktorja.

Matjaž Marovt, ki HSE vodi od avgusta 2017, se namreč s predsednikom nadzornega sveta Milanom Perovićem pogovarja o sporazumnem odhodu s položaja. To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Ti ne izključujejo možnosti, da bo Marovt odstopil že na naslednji seji nadzornega sveta, ki bo predvidoma v sredo. Marovt v petek izjav ni želel dajati.

Njegov skorajšnji odhod vrata do položaja generalnega direktorja HSE dokončno odpira Stojanu Nikoliću. Dosedanji član poslovodstva za finance si ga želi zasesti že nekaj časa.

Nov poizkus Stojana Nikolića

Že novembra ga je del nadzornikov na čelu s Perovićem želel imenovati za generalnega direktorja. Takrat smo razkrili scenarij, po katerem bi Nikolić in Marovt zamenjala položaja, v poslovodstvo HSE pa bi prišla še Mojca Letnik, dosedanja članica uprave Premogovnika Velenje, ki jo je tja pripeljal prav Nikolić.

Do te zamenjave ni prišlo, ker naj bi ji rdečo luč prižgal del vlade na čelu z Listo Marjana Šarca (LMŠ). A dva meseca pozneje so se politične karte očitno znova premešale.

Po nekaterih informacijah ima Nikolić, ki velja za kader "starega" dela SD, pri novem naskoku na vrh HSE podporo generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja. Ali to drži, nam v petek ni uspelo preveriti.

Zaslombo ima tudi pri državnem sekretarju na ministrstvu za finance Metodu Dragonji, ki prihaja iz Stranke Alenke Bratušek (SAB). Njegov vpliv naj bi v prihodnjih mesecih upadel, saj bo moral naloge, povezane z upravljanjem državnega premoženja, prepustiti novoimenovanemu državnemu sekretarju Alojzu Stani.

Kdo je proti zamenjavi?

Njihov ključni argument za zamenjavo na vrhu HSE je, da bi šlo le za formalizacijo obstoječega stanja, saj naj bi bil Nikolić že do zdaj de facto prvi mož skupine.

Toda Nikolićevemu imenovanju naj bi še vedno nasprotovali v delu SD in v SMC, ki je v času vlade Mira Cerarja obvladovala energetski resor. Iz kvote te stranke izhajata zadnja dva generalna direktorja HSE: Matjaž Marovt in njegov predhodnik Gorazd Skubin, ki je leta 2017 s položaja moral oditi prav zaradi spora z Nikolićem.

Očitke proti Nikoliću je mogoče strniti v dve skupini. Prvi so povezani z njegovim delom v poslovodstvu HSE.

Nikolić je vanj prišel leta 2014, kmalu zatem pa vodil neuspelo izdajo obveznic, s katerimi je želel holding refinancirati posojila, najeta za projekt TEŠ6, med katerimi je bilo tudi ugodno posojilo Evropske investicijske banke (EIB) za 110 milijonov evrov. Del politike je že takrat zahteval odgovornost prvega finančnika HSE, ki je pozneje zatrjeval, da je z izdajo obveznic v resnici želel sodelujoče banke prepričati o odobritvi premostitvenega posojila.

Ključni očitek: zasebni posli in DUTB

Druga skupina očitkov Nikoliću se nanaša na njegove zasebne posle, s katerimi se je ukvarjal tudi v svojem mandatu na HSE.

Leta 2016 so izbruhnile informacije, da je iskal kupca za revijo Reporter, ki je bila takrat v lasti Boštjana Krefta, zdaj zaposlenega v Mladinski knjigi.

Leto dni pozneje pa je imel pomembno vlogo tudi pri neuspelem prevzemu mariborskega podjetja Vinag, ki ga je s pomočjo ekonomista Aleša Ahčana, dolgoletnega Nikolićevega prijatelja, želel kupiti ameriški finančnik slovenskega rodu James Lukežič.

Obe družbi, Mladinska knjiga in Vinag, sta (bili) v lasti Družbe za upravljanje bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, v kateri naj bi imel Nikolić dobre zveze. Leta 2012, v času druge Janševe vlade, je kot svetovalec tedanjega ministra Janeza Šušteršiča pomagal pri njenem ustanavljanju.

Nov veliki met Petra Kukovice?

Ključni Nikolićev podpornik je Milan Perović, ki je vodenje HSE prevzel na pobudo zdaj že nekdanje članice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Nade Drobne Popovič. Poslovne in zasebne povezave vseh treh smo razkrili aprila lani.

Perović predseduje tudi kadrovski komisiji nadzornega sveta HSE, ki ima kar devet članov. Z zamenjavo na vrhu poslovodstva bi v HSE prehiteli SDH, če bi ta začel razmišljati o zamenjavi nadzornikov holdinga. Nikolić dogajanja v HSE ne želi komentirati.

Pri tem za zdaj ni znano, kdo vse bo ob Nikoliću še sedel v poslovodstvu HSE. V zadnjih dneh se je kot najresnejši kandidat v političnih krogih omenjal Peter Kukovica, donedavni član uprave Gorenja, zadolžen za področje upravljanja oskrbne verige.

Kukovica ima 25 let izkušenj z vodenjem podjetij, samo v zadnjem desetletju pa je zamenjal štiri službe. Ob Gorenju, kjer mu mandata niso podaljšali (domnevno zaradi nedoseganja ciljev), je bil še predsednik uprave Iskre Sistemov, član uprave Iskre MIS in namestnik direktorja AMZS.

Kdo so kandidati za šefa TEŠ?

V tem času je opravljal tudi nekatere druge funkcije. Vodil je Atletsko zvezo Slovenije. Leta 2012, v času druge Janševe vlade, je bil imenovan za predsednika nadzornega sveta Nove KBM, ki jo je tedaj vodil Aleš Hauc. V tem obdobju je takrat še državna banka padla v hudo krizo upravljanja.

Še prej je bil Kukovica prvi Haučev nadzornik tudi na Pošti Slovenije, ki je tedaj sodelovala pri distribuciji predvolilnih brezplačnikov SDS in vodilnim v nasprotju z zakonodajo izplačevala previsoke plače. Za njegovega največjega promotorja na domači gospodarski sceni velja Franci Zavrl, lobist in lastnik agencije Stratkom.

To pa ni edina kadrovska dilema, ki jo bodo v prihodnjih tednih imeli v HSE. Še vedno namreč ni jasno, kdo bo na položaju direktorja TEŠ nasledil Armana Koritnika.

V neuradnih krogih se omenja več kandidatov. Med njimi so Suzana Koželjnik, direktorica družbe HTZ v lasti Premogovnika Velenje, Mitja Tašler iz TEŠ in Adnad Glotić, ki prihaja iz HSE, v Velenju pa je mestni svetnik SD.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net