Zamenjavo uprave te družbe si je del koalicije želel že več mesecev. Že pred spomladansko skupščino družbe so posamezniki z vladajoče Liste Marjana Šarca (LMŠ) preverjali možnosti za zamenjavo nekaterih članov nadzornega sveta, ki naj bi bili preveč naklonjeni upravi, a do te ni prišlo. Tej je takrat še nasprotoval tudi največji domači zasebni lastnik Petrola Dari Južna, ki prek svojih podjetij obvladuje dobrih 10 odstotkov delnic.
Kako se je odzval premier Šarec
Na današnje dogajanje se je odzval tudi predsednik vlade Marjan Šarec.
Kaj pravijo na SDH?
Prav zaradi Petrola naj bi nato prišlo do razhoda med LMŠ in Andrejem Božičem, sprva prve izbire te stranke za vodenje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Prejšnji mesec je Božič, ki je ostal brez politične podpore, odstopil iz uprave SDH, ki jo zdaj vodi Gabrijel Škof.
V vmesnem času so se karte premešale na novo. Po naših informacijah je del nadzornikov na čelu z Nado Drobne Popovič dobil zeleno luč SDH za "avtonomno" odločanje v Petrolu.
To časovno sovpada tudi s spremembo razmerij znotraj LMŠ, natančneje z umikom donedavnega generalnega sekretarja Braneta Kralja in padanjem moči tako imenovane Lekove struje. To vodita minister za finance Andrej Bertoncelj in premierov ključni svetovalec za gospodarstvo Vojmir Urlep.
V to strujo je mogoče prišteti tudi predsednico nadzornega sveta SDH Karmen Dietner, ki je več mesecev veljala za ključno osebo v tej instituciji. Tudi njen vpliv naj bi se v zadnjem času zmanjševal.
"SDH upravlja z naložbo v družbi Petrol v svojem imenu in v imenu Republike Slovenije v skupnem deležu 22,78 odstotka. Gre za pomembno družbo v upravljavskem portfelju SDH," so pojasnili v SDH.
"Rezultati družbe Petrol so dobri. Skupina Petrol ima po javno dostopnih informacijah ambiciozne načrte za prihodnje in je na dobri poti, da srednjeročno preseže načrtovane poslovne prihodke in čisti poslovni izid." SDH je eden izmed delničarjev, ki lahko svoja korporacijska upravičenja uveljavlja le na skupščini javne delniške družbe Petrol, so dodali.
"V sistemu korporativnega upravljanja so za poslovanje družb odgovorna poslovodstva, za nadzor nad poslovanjem pa nadzorni sveti posameznih družb. ZSDH-1 določa, da SDH ne sme posegati v neodvisnost organov družb. To pomeni, da SDH ne more vplivati na člane nadzornih svetov družb niti na poslovodstva, da bi sprejeli ali ne sprejeli določene odločitve. Organi družb s kapitalsko naložbo države morajo pri svojem opravljanju funkcije ravnati izključno v interesu družb, v katerih imajo funkcijo. Vsi člani nadzornih svetov so glede sprejetih kadrovskih in ostalih odločitev neodvisni in morajo pri tem ravnati skrajno odgovorno in skrbno," so povedali v SDH.
Predsednica nadzornega sveta Nada Drobne Popovič pa je prek službe za komuniciranje Petrola popoldne sporočila, da bo danes nadaljevanje prejšnje seje nadzornega sveta in da točke zamenjave uprave ni na dnevnem redu.
Bo argument za zamenjavo matematična napaka?
Operativno izvedbo "operacije Petrol" naj bi v koaliciji prepustili Drobne Popovičevi, s čimer bi politika za sabo zabrisala sledi. Drobne Popovičeva je bila namreč v nadzorni svet Petrola imenovana še v času vlade Mira Cerarja, ko je bila članica uprave SDH. Danes je zaposlena kot prva finančnica družbe SIJ-Acroni, ki je del skupine SIJ v lasti ruskega tajkuna Andreja Zubickega.
Argument za zamenjavo naj bi nadzorniki iskali v domnevni napaki, ki naj bi se pojavila pri gradivih, povezanih z načrtovanim Petrolovim prevzemom ene od tujih družb. Šlo naj bi za napako v formuli pri izračunih finančnih kazalnikov. Zaradi te naj bi bilo iz gradiv razvidno, da je Petrolova zadolženost višja od uradne.
Kot že omenjeno, uradnih pojasnil na to temo ni mogoče dobiti. Tomaž Berločnik na klice ni odgovarjal. Po naših informacijah pa gre za zamenjavo, ki ni usklajena na ravni generalnih sekretarjev koalicijskih strank. Ti zadeve ne komentirajo.
V nadzornem svetu Petrola ob Drobne Popovičevi kot predstavniki kapitala sedijo še Igo Gruden, Sašo Berger, Metod Podkrižnik, Mladen Kaliterna in Sergij Goriup.
Kako je posloval Petrol
Poslovanje Petrola, ki ga Berločnik vodi od februarja 2011, torej iz obdobja vlade Boruta Pahorja, je sicer skladno z načrti. Skupina je na dobri poti, da preseže prihodke v začrtani višini 5,6 milijarde evrov in načrtovani dobiček.
Skupina je v prvih šestih mesecih letos povečala prihodke od prodaje za 15 odstotkov na 2,73 milijarde evrov. Čisti dobiček se je zvišal za štiri odstotke na 40,7 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa za 23 odstotkov na 66,1 milijona evrov.
Na ravni skupine je prodal za 1,9 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je 17 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani. Na domačem trgu, v Sloveniji, je prodal 846.200 ton proizvodov iz nafte, kar predstavlja sedemodstotno rast. Tudi prodaja pogonskih goriv (motornih bencinov in dizelskega goriva) je bila boljša za sedem odstotkov.
Kakšni so načrti
Petrol je imel konec junija na ravni skupine v mreži 507 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 319, na Hrvaškem 108, v Bosni in Hercegovini 42, v Srbiji 14, v Črni gori 13 ter na Kosovu 11.
Petrol ima tudi načrte za širitev na tujih trgih. V osnovni dejavnosti trgovina, sem sodijo naftni derivati in bencinski servisi, bodo okrepili navzočnost na Hrvaškem, ki postaja najpomembnejši trg zunaj Slovenije. Vlagali bodo v Srbiji, rahlo rast pričakujejo tudi v BiH in Črni gori, na Kosovu pa bodo ostali na dosedanjih ravneh. Spogledujejo se tudi s kakšnim prevzemom, trenutno si ogledujejo pet do deset potencialno zanimivih tarč, ne načrtujejo pa širitve na nove trge.
Petrol je s septembrom od hrvaškega Croduxa prevzel sekcijo utekočinjenega zemeljskega plina, medtem ko bo sekcijo električne energije prevzel okoli novega leta. "Počasi sicer zaključujemo s prevzemi in se bomo osredotočili nase, na konsolidacijo stvari, na sinergije in na rast znotraj družbe," je nedavno pojasnjeval Berločnik, ki ga je Združenje Manager septembra izbralo za menedžerja leta.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net