To je Šircljev izbranec za vodenje urada za boj proti pranju denarja
Koga bo SDS postavila za novega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, kjer so pred leti domnevno nezakonito brskali za bančnimi računi več znanih Slovencev?
Nova vlada naj bi na jutrišnji seji na predlog ministra za finance Andreja Širclja imenovala novega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD). To bo po naših informacijah postal Dušan Šafarič, ki na ta položaj prihaja s finančne uprave (Furs).
Šafarič je dolgoletni uslužbenec Fursa, zadnja štiri leta pa je namestnik direktorja finančnega urada Maribor Marka Horvata. Ta je bil na položaj imenovan nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami leta 2022, ko je Furs še vodil Ivan Simič. Horvata se v zadnjih tednih omenja med kandidati za župana občine Lenart v Slovenskih Goricah, za ta položaj pa naj bi kandidiral s podporo dolgoletnega poslanca SDS Franca Breznika.
Do zdaj je UPPD kot vršilec dolžnosti direktorja vodil Jure Palka, ki je v začetku leta zamenjal Aniko Vrabec Božič. Ta je na položaj prišla po tem, ko je nekdanja vlada Roberta Goloba takoj po začetku mandata zamenjala njenega predhodnika Damjana Žuglja.
Preberite še:
Janšev izbranec brskal tudi za računi škofa Sajeta
Takšen avto vozi škof Saje. Preiskovali so ga zaradi luksuza.
Afera slovenski Watergate: množično brskanje po bančnih podatkih
Kot je znano, je bil Žugelj glavni lik v aferi »slovenski Watergate«. Leta 2023 je namreč portal N1 razkril, da kriminalisti NPU preiskujejo nekdanje vodilne na uradu za preprečevanje pranje denarja, ker naj bi v v postopku proti družbi Telemach nezakonito pregledali več kot 200 transakcijskih računov.
Povod za pridobivanje teh podatkov je predstavljala zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri so bila podjetja iz skupine Telemach obtožena pranja denarja in davčnih utaj. Telemach je sicer del United Group, ki jo je takrat obvladoval Dragan Šolak, lastnik več medijev v državah nekdanje Jugoslavije.
Urad pod vodstvom Žuglja je konec novembra 2021 sprožil postopek proti Šolaku, nato pa v treh tednih pridobil podatke o bančnih računih več kot sto podjetij in posameznikov, med njimi tudi Šolaka, takratnega direktorja Pro Plusa (izdajatelja Pop TV in Kanala A), Branka Čakarmiša, lastnika medijske hiše Adria Media Tomaža Drozga, srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa ...
Bistvo: urad pred tem ni razpolagal z nobenimi indici, da bi ti ali drugi posamezniki, zajeti v njihovi preiskavi, prali denar ali bili povezani z drugimi kaznivimi dejanji.
Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev
Sodišče o preiskavi proti Žuglju odloča že dve leti
Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s finančno upravo proti Šolaku vložil kazensko ovadbo. Toda tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo. Policija pa je nato začela preverjati, ali je pri tem prišlo do zlorabe položaja in ali je del zbranih podatkov dejansko izginil.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zato Žuglja in več njegovih nekdanjih sodelavcev kazensko ovadil zaradi suma zlorabe uradnega položaja in pravic. Januarja 2024 je specializirano tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Nato pa se je zadeva ustavila na sodišču, ki o tej zahtevi ni odločilo kar dve leti.
Žugljeva ekipa je na podoben način brskala tudi po računih takratnega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, novomeškega škofa Andreja Sajeta, direktorja Športne loterije Luke Steinerja in več drugih znanih posameznikov.
