Gregor Zemljič, član glavnega odbora zdravniškega sindikata Fides, ki sodeluje v skupini za pogajanja z vlado o dvigu plač, je bil med epidemijo covid-19 eden najbolje plačanih zaposlenih v UKC Ljubljana.
Zgolj za december 2020, ko je bila Slovenija na vrhuncu drugega vala epidemije, je tako Zemljič, kardiolog na interni kliniki UKC Ljubljana, prejel skoraj 21.000 evrov bruto. To mu je uspelo, ker je ob osnovni plači v višini 3.100 evrov bruto prejel še tri zajetne dodatke: za nadurno delo (6.589 evrov), za stalno pripravljenost (4.500 evrov) in za epidemijo covid-19, ki mu je prinesel še 4.800 evrov. S tem se je Zemljič med več kot 8.600 zaposlenimi v UKC Ljubljana po višini prejemkov uvrstil na peto mesto.
To je razvidno iz poimenskega seznama plač, ki smo ga od UKC Ljubljana neuspešno skušali pridobiti že v začetku leta 2021. Nato smo se obrnili na urad informacijskega pooblaščenca Mojce Prelesnik, ki je aprila 2021 ugodil naši zahtevi. Toda v UKC Ljubljana so odločbo urada izpodbijali s tožbo. Pred dnevi, torej več kot tri leta po naši prvotni zahtevi, je upravno sodišče dalo prav uradu informacijske pooblaščenke in odločilo, da mora UKC Ljubljana poimenski seznam plač razkriti.
Preberite še:
UKC Ljubljana: objava visokih plač bi ogrozila življenja
Pet zdravnikov prejelo več kot 20 tisoč evrov bruto
December 2020 je bil mesec, ko so zaposleni v UKC Ljubljana zaradi covid dodatkov prejeli rekordne zneske. Razdelili so jim 33 milijonov evrov, kar 74 odstotkov več kot septembra istega leta. Od tega je šlo samo za dodatke 12,5 milijona evrov. Do zdaj je bilo javno znano le, da je takrat najbolje plačani uslužbenec UKC Ljubljana skupaj prejel več kot 27.400 evrov bruto.
Seznam razkriva, da je šlo za infektologinjo Tadejo Kotar, ki je v omenjenem mesecu ob redni plači prejela še skoraj 12.500 evrov tako imenovanega covid dodatka in 11.200 evrov dodatka za nadurno delo. Tudi sicer je bila omenjena zdravnica največja prejemnica covid dodatkov med epidemijo. Tednik Mladina je že pred časom razkril, da jih je skupaj prejela več kot 84.000 evrov bruto.
Na prvih desetih mestih seznama najvišjih plač v decembru 2020 je pričakovano največ zdravnikov s klinike za infekcijske bolezni, ki je bila med epidemijo najbolj na udaru. Toda že v samem vrhu je mogoče najti dva kirurga z interne klinike.
Prvi je gastroenterolog Samo Plut, ki je decembra 2020 z 21.463 evrov bruto prejemkov zasedel tretje mesto. Največji del plače je predstavljalo dobrih 8.500 evrov covid dodatka. Dve mesti za Plutom je Zemljič, ki je imel po podatkih UKC Ljubljana med epidemijo soglasje za delo pri enem od koncesionarjev. Trenutno dela v zasebnem centru Barsos-MC, ki je od leta 2022 v lasti Vzajemne. Med vsemi zaposlenimi v UKC Ljubljana je bil Zemljič tretji po višini dodatka za stalno pripravljenost.
Seznam 100 najbolje plačanih zaposlenih za december 2020
Preberite še:
To so plače direktorjev v zdravstvu, ki grozijo z odstopom #analiza
7.000 evrov dodatka za zdravnika, ki se je primerjal s čistilkami
Zemljič je tako zadnji med petimi zdravniki, ki so decembra 2020 prejeli več kot 20.000 evrov bruto. Takih, ki so isti mesec prejeli več kot 15.000 evrov, pa je 38. Med bolj znanimi je Mateja Logar, ki je po odhodu Bojane Beović na čelo zdravniške zbornice prevzela vodenje vladne svetovalne skupine za covid-19. Logar je decembra 2020 ob 2.500 evrov bruto redne plače prejela še skoraj 7.000 evrov covid dodatka in skoraj toliko denarja za nadurno delo. Beović pa je isti mesec za delo v UKC Ljubljana skupaj prejela dobrih 9.700 evrov bruto.
Le 40 evrov manj od 15.000 evrov bruto je prejel anesteziolog Bojan Kontestabile, ki je ob začetku stavke izjavil, da ga plačujejo slabše kot čistilko. S tem se je uvrstil na 39. mesto. Decembra 2020 mu je skoraj polovico te plače, dobrih sedem tisočakov, prinesel covid dodatek. Za primerjavo: 338 strežnic v UKC Ljubljana je v povprečju prejelo dobrih 1700 evrov bruto, od tega 700 evrov dodatkov.
Med prvimi stotimi na lestvici sta še dva sedanja člana glavnega odbora Fidesa: anesteziologinja Anita Mrvar Brečko (dobrih 14.000 evrov bruto) in urgentni radiolog Milenko Stanković, ki vodi izpostavo sindikata v UKC Ljubljana. Decembra 2020 je prejel 13.400 evrov bruto, od tega po približno 4.000 evrov dodatka za covid oziroma stalno pripravljenost.
Generalni direktor po plači šele na 1101. mestu
S tem je na lestvici prehitel Tatjano Lejko Zupanc, predstojnico infekcijske klinike, ki jo je Janševa vlada v prvih dneh mandata odpoklicala iz sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Decembra 2020 je prejela 13.300 evrov bruto, enkrat več od takratnega generalnega direktorja UKC Ljubljana Janez Poklukarja, ki se je s 6.777 evri bruto plače uvrstil na 1101. mesto med vsemi zaposlenimi.
Med 50 najbolje plačanimi zdravniki med epidemijo jih je bila kar polovica iz UKC Ljubljana. Med 969 javnimi uslužbenci, ki so dobili več kot 10.000 evrov bruto, jih je bilo 383 iz največje slovenske bolnišnice, torej več kot tretjina. Samo v letu 2020 je šlo za covidne in druge dodatke k plačam 200 milijonov evrov dodatnega denarja.
Ob tem so številni opozarjali na sume neupravičenega izplačevanja dodatkov in druge domnevne nepravilnosti. Inšpektorat za javni sektor je tako v dveh letih izvedel 83 nadzorov nad izplačili dodatkov za covid-19, med njimi samo v 12 primerih ni zaznal nobenih nepravilnosti. Ponekod tako ni bilo jasno, na katero delo se je dodatek nanašal. V javnih bolnišnicah so bili tako med prejemniki dodatkov tudi zdravniki iz oddelkov, ki so delali v omejenem obsegu ali pa so bili celo zaprti.
Dve leti čakanja in zavlačevanj
Plače zaposlenih v javnem sektorju so sicer javni podatek. Tako so v preteklosti že večkrat presodila sodišča. Noben državni organ do sedaj ni imel težav z njihovim razkritjem. Toda v UKC Ljubljana so bili takrat prepričani, da zanje veljajo drugačna pravila. V UKC Ljubljana so začeli sodišče raje prepričevati, da gre pri tem vprašanju v resnici za reševanje življenj.
Kot so navajali, bi bila v primeru javne objave plač njihovih zaposlenih ogrožena življenja pacientov. Upravno sodišče so namreč poizkušali prepričati, da bi bili njihovi zaposleni "nedvomno deležni takšnih in drugačnih, predvsem negativnih odzivov okolice glede višine plače". "V javnosti bi bili nedvomno tudi stigmatizirani", vse to pa bi "ključno negativno vplivalo na izvrševanje delovnih nalog zaposlenih". "S tem bo v posledici ogroženo tudi življenje in zdravje ljudi, ki so nujno potrebni obravnave v ordinacijah tožeče stranke," so zatrjevali v UKC Ljubljana.
Novo priložnost za zavlačevanje pa so našli septembra 2021, ko je sodišče obe strani vprašalo, ali bi želeli imeti glavno obravnavo. Medtem ko se je informacijski pooblaščenec tej odpovedal, saj sodišče v tej zadevi odloča na podlagi materialnega prava, morebitne nove dokaze pa bi zavrnilo, so jo zahtevali v UKC. Toda upravnemu sodišču jo v več kot dveh letih ni uspelo sklicati, saj je pred tem obravnavalo veliko število nujnih in prednostnih zadev.
