Ministrica za kulturo Asta Vrečko že od začetka mandata poudarja, da je prenova Drame eden najpomembnejših investicijskih projektov aktualne vlade. Po prvotnih načrtih bi se morala obnovitvena dela na dotrajani zgradbi začeti sredi letošnjega leta. Že letos spomladi so želeli na ministrstvu izbrati tudi izvajalca teh del.
Toda obstaja precejšnja verjetnost, da bo pri teh načrtih prišlo do zamud. Na ministrstvu namreč še vedno niso uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za objavo javnega razpisa za izvedbo del. Čeprav ni jasno, kdaj se bodo ta začela, pa se bo Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama že letos poleti začasno preselilo v nove prostore v industrijski coni Litostroj v Šiški. Najelo jih je pri podjetju L56, ki je v lasti poslovneža Mirana Boštica. Za to mu bo mesečno plačevalo 71 tisoč evrov (z DDV), torej v povprečju okrog 2.300 evrov na dan.
Vsak mesec zamude pri projektu prenove bo tako šel na roko podjetju L56, ki po podatkih iz zemljiške knjige ni lastnik teh prostorov, ampak jih le trži. Še leta 2022 je skupaj ustvarilo 379 tisoč evrov prihodkov. To pomeni, da mu bo zgolj pogodba z Dramo prinesla enkrat višje prihodke.
Kako so v Drami iskali začasne prostore
Na vprašanje, zakaj se bo Drama preselila v začasne prostore še pred začetkom prenovitvenih del, na ministrstvu odgovarjajo, da dotrajan objekt ni več varen, zato ga je treba nujno izseliti.
Lastnik podjetja L56 je sicer družba Alterna Intertrade. Ta je tudi uradna lastnica stavbe na Litostrojski cesti 56, obvladuje pa jo poslovnež Miran Boštic, najbolj znan iz IT krogov. Konec 90. let prejšnjega stoletja je ustanovil podjetje Unistar LC, ki je pozneje postalo eden največjih dobaviteljev IT-opreme pri nas. Eden njegovih največjih javnih naročnikov je UKC Ljubljana.
Leta 2019 je Boštic podjetje Unistar LC prodal družbi Actual I.T. V zadnjih mesecih se je v javnosti najbolj omenjalo kot eden od dobaviteljev 13.000 prenosnih računalnikov, za katere je ministrstvo za digitalno preobrazbo lani jeseni plačalo šest milijonov evrov, a so še vedno v skladišču.
Kot so pojasnili v Drami, so se o najemu prostorov sprva pogovarjali s štirimi javnimi zavodi. Toda pri tem so ugotovili, da Cankarjev dom, SNG Opera balet Ljubljana, Center kulture Španski borci in Kulturni dom Šentvid "nimajo zadostnih kapacitet, ki bi lahko zagotovile izvajanje dejavnosti osrednje nacionalne institucije za gledališče v naslednjih letih". Ključna ovira je bila, da imajo ti zavodi lastne programe, ki bi se lahko "pokrivali" s termini Drame.
V Drami so se zato obrnili na štiri zasebne ponudnike: ob podjetju L56 še na Hotel Union, Gospodarsko razstavišče in Kolosej. "V osnovi smo iskali ustrezno dvorano, ki bi nudila najmanj 12 krat 12 metrov odrskega dela, bi imela vsaj 250 sedežev in zagotovljene servisne prostore (skladišče, garderobe, maskirnico, logistične poti), ki so potrebni za izvedbo in podporo produkciji," so poudarili v Drami.
Nato so pogoje spremenili. Odločili so se iskati večjo dvorano s 300 sedeži. "Izmed štirih ponudnikov je bilo podjetje L56 edino zmožno zagotoviti primerne prostore za izvajanje gledališke dejavnosti," so poudarili na ministrstvu.
Sosedje glavna ovira do gradbenega dovoljenja
"Zakaj ni prišlo do dogovora, je bolj vprašanje za SNG Dramo. Menimo pa, da zaradi svoje dejavnosti verjetno ne moremo zagotoviti SNG Drami prostorov za vse njihove želene termine," so nam odgovorili iz družbe Gospodarsko razstavišče.
Po prvotnih načrtih se bo Drama v svojo zgradbo vrnila konec leta 2026. V tem primeru bi podjetje L56 za najemnino skupaj prejelo dobra dva milijona evrov. Toda ključno vprašanje, ali in koliko bodo znašale zamude pri projektu. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da projekt teče po načrtih in da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Zanj po lastnih besedah potrebujejo le še dovoljenje za začasno uporabo zemljišč za namen ureditve gradbišča na ulici Gradišče.
Zapletlo se je s tamkajšnjimi etažnimi lastniki. Večina teh po več letih pogovorov še vedno nasprotuje predlogu dogovora, ki jim ga je ponudilo ministrstvo. "Ena od zahtev, ki ji ni bilo mogoče ugoditi, je bila, da ministrica za kulturo na podlagi soglasja vlade Republike Slovenije izda štiri bianco menice za zavarovanje morebitne bodoče terjatve etažnih lastnikov iz naslova morebitne škode na njihovih stavbah (ki bi nastala pri prenovi Drame, op. a.)," so pojasnili na ministrstvu.
"Pričakujemo, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili na podlagi vladnega sklepa o razglasitvi javne koristi, ki je bil sprejet letos januarja," so dodali.
Nagajanje Simonitija, cena projekta pa v nebo
Načrti za prenovo ljubljanske Drame imajo že dolgo brado. Leta 2008, ko je ministrstvo vodil Vasko Simoniti, so napovedali, da bo prenova spomeniško zaščitene stavbe stala 28 milijonov evrov, v tem znesku pa so bili vključeni tudi stroški rezervne lokacije za delovanje Drame v dveletnem obdobju, kolikor časa naj bi trajala prenova. Ta bi bila predvidoma zaključena do leta 2012, ko bi gledališče praznovalo 100-letnico.
Leta 2017 je sledil nov javni natečaj, na katerem je bila kot najboljša izbrana arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti. Ocenjena vrednost projekta je takrat znašala skoraj 27 milijonov evrov, še dva milijona evrov pa bi porabili za projektno dokumentacijo. Z gradnjo so želeli začeti leta 2019, vendar za to niso imeli zagotovljenih sredstev v proračunu.
Kljub temu je prišlo do premikov. Izbrani arhitekturni biro je leta 2019 začel pripravljati projektno dokumentacijo. Cena se je vmes podražila za milijon evrov. Podobno je bilo s stroški prenove. Njihova ocenjena vrednost se je namreč povzpela na kar 43 milijonov evrov.
Toda vse skupaj je zaustavila tretja Janševa vlada, v kateri je ministrstvo znova vodil Simoniti. Čeprav se je za projekte, namenjene okrevanju po covid-19, namenjalo stotine milijonov evrov, je bilo pri prenovi Drame ravno obratno. V novem osnutku nacionalnega programa za kulturo je Simoniti stroške za prenovo določil na 21 milijonov evrov. In to kljub dejstvu, da je vmes prišlo do skokovite rasti stroškov materiala in dela v gradbeništvu.
Tedanji ravnatelj SNG Drame Igor Samobor je zaradi tega novembra 2021 odstopil s položaja, saj objekt ni bil več ne potresno ne požarno varen. Po zamenjavi oblasti je Simonitijeva naslednica Asta Vrečko projekt vrnila "med žive", njegova cena pa se je pričakovano še povečala. Najnovejša ocenjena vrednost prenove Drame, skupaj z nadomestnimi prostori, znaša 58 milijonov evrov.
