Preiskava sumov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi v zvezi s projektom šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), zaradi katerih je državni zbor lani spomladi policiji naznanil predsednika republike Boruta Pahorja, nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika in nekdanjega ministra za finance Franca Križaniča, se v letu dni v vsebinskem smislu ni niti začela.
To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu policije in tožilstva. Čeprav na policiji o podrobnostih preiskave ne dajejo informacij, smo neuradno izvedeli, da kriminalisti v zadevi niso opravili nobenih poizvedb pri vpletenih. Že prejšnji teden so nam tako v kabinetu predsednika republike pojasnili, da kriminalisti z Borutom Pahorjem niso opravili ne razgovora ne zaslišanja. Prav tako po naših podatkih niso obiskali Križaniča in Lahovnika.
Ni ga kriminalista, ki bi zaradi Teša 6 zaslišal Pahorja
Na Policijski upravi Ljubljana so tako zadevo končali v začetku februarja, po sedmih mesecih od prejema naznanila državnega zbora. Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani so poslali kratko poročilo, v katerega naj bi zapisali le, da obvestil in dokumentacije v zadevi ne bodo zbirali, češ da so to delo že pred časom opravili na Policijski upravi Celje, ki je preiskovala zadevo Teš 6.
Ljubljansko tožilstvo je zato poročilo preposlalo specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je usmerjalo preiskavo celjskih kriminalistov. A na tej točki se je zapletlo. Po naših zanesljivih podatkih namreč celjski kriminalisti, ki so v zadevi Teš 6 že leta 2014 ovadili deset oseb, med njimi nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika, nikoli niso preiskovali državnih funkcionarjev, ki so bili na položajih v času priprave in gradnje 1,41 milijarde evrov vrednega bloka v Šoštanju.
Tudi iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da so podrobneje preiskovali le kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in pranja denarja. Sumov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, ki ga je državni zbor očital Pahorju, Lahovniku in Križaniču, v vseh zadevah, povezanih s Tešem 6, nikoli niso posebej preiskovali. Prav tako celjski kriminalisti z nikomer od naštete trojice nikoli niso opravili razgovora.
Na tožilstvu (še) ne vedo, ali in kako naprej
Oglasili se niso niti pri Matjažu Hanžku, ki je v prejšnjem sklicu državnega zbora vodil parlamentarno preiskavo za ugotavljanje politične odgovornosti pri Tešu 6. "Nobene povratne informacije nimam, saj je uradni vlagatelj naznanil državni zbor. Nihče s policije pa se ni oglasil pri meni," nam je že prejšnji teden dejal Hanžek.
Te informacije potrjuje tudi uradni odziv specializiranega državnega tožilstva (SDT). "V štirih zadevah nismo obravnavali oseb v zvezi z morebitnimi očitki glede nevestnega dela političnih funkcionarjev, saj za to v teku predkazenskega postopka ni bilo dokazov," so pojasnili na SDT, ki ga vodi Harij Furlan.
Prav zaradi tega, ker nikoli niso usmerjali preiskave kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, so na SDT pred dnevi poročilo ljubljanskih kriminalistov vrnili na okrožno državno tožilstvo.
Tam so s pojasnili skopi. Na vprašanje, ali so že sprejeli odločitev o morebitni vložitvi ovadbe, so nam odgovorili le, da "državnotožilska odločitev v konkretni zadevi še ni bila sprejeta". Vsaj na prvi pogled imajo le dve možnosti: ali da poročilo Policijski upravi Ljubljana vrnejo v dopolnitev ali zadevo dokončno zaključijo.
Izgubljeno leto dni
Že odločanje utegne ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu po tem, ko je že minilo leto dni, ne da bi se začela vsebinska preiskava naznanila, vzeti vsaj nekaj mesecev. Pred tem bodo verjetno morali preučiti še spise v zadevah, povezanih s Tešem 6, ki skupaj obsegajo več kot deset tisoč strani. Glavna zadeva Teša 6 je trenutno v sodni preiskavi, v dveh preostalih zadevah pa se je letos začelo sojenje.
Poročali smo že, da je šlo za prvo naznanilo sumov kaznivih dejanj državnega zbora kot institucije proti aktualnemu predsedniku republike v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije. Poslanci prejšnjega sklica so sklep o tem podprli z 59 glasovi, le enim manj od ustavne večine.
Šlo je za epilog skoraj štiriletnega dela parlamentarne preiskovalne komisije, ki je ugotovila, da so pri projektu Teš neodgovorno ali malomarno ravnale vse vlade med letoma 2004 in 2012. Največjo politično odgovornost nosi vlada Boruta Pahorja (2009-2011), v kateri sta imela ključna položaja Matej Lahovnik ter Franc Križanič, pred nastopom funkcije svetovalec Teša in član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
Kaj so Pahorju, Lahovniku in Križaniču očitali poslanci
Državni zbor je Borutu Pahorju, Mateju Lahovniku in Francu Križaniču očitali kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ki so ga v sklepu formulirali kot "opustitev dolžnega nadzorstva oziroma nevestno ravnanje pri opravljanju svojih funkcij". Po 258. členu kazenskega zakonika (KZ-1) ga zagreši javni uslužbenec ali uradna oseba, ki:
- zavestno krši zakone ali druge predpise,
- opušča svoje nadzorstvo ali
- kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda.
Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je ali denarna ali tri leta zapora. V slovenski politični zgodovini je bil najbolj znan primer Karla Erjavca, ki se je zaradi domnevnega nevestnega dela v službi v zadevi Patria moral zagovarjati pred sodiščem. To ga je aprila 2011 oprostilo obtožb.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
