Minister Ostrc prvič priznal: dela v kliniki, ki ji je uredil koncesijo
Po treh letih je Tadej Ostrc javno priznal, da še vedno dela v zasebni zobozdravstveni kliniki, ki ji je kot državni sekretar pomagal urediti koncesijo.
Minister za zdravje Tadej Ostrc še vedno dela v zasebni zobozdravstveni kliniki, ki je dobila koncesijo v času, ko je bil sam državni sekretar na ministrstvu za zdravje.
To je razvidno iz gradiva za četrtkovo dopisno sejo vlade, na kateri je ta Ostrcu izdala soglasje za opravljanje dopolnilnega dela. S pacienti bo lahko delal v Zobozdravstvenem zavodu Vergina.
Toda ob tem so na ministrstvu zamolčali pomembno podrobnost. Gre namreč za kliniko, ki je koncesijo za izvajanje javne zdravstvene službe pridobila v času, ko je bil Ostrc državni sekretar na ministrstvu.
To smo na necenzurirano.si razkrili že leta 2023. Takrat Ostrc zadeve ni komentiral, v tem času pa nikoli ni javno potrdil, da dela za to kliniko. To je torej zdaj storil prvič po treh letih.
Ostrc, zdaj eden najvidnejših članov Demokratov Anžeta Logarja, sicer zatrjuje, da pri postopku podelitve koncesije ni sodeloval in da pri njegovem dopolnilnem delu ni nasprotja interesov.
Kaj se je torej dogajalo pri podeljevanju koncesij pred tremi leti? In kakšna je bila pri tem vloga sedanjega ministra?
Preberite še:
Prijateljski posli v vrhu Logarjeve stranke: s koncesijo do javnega denarja
Bil je eden glavnih pri ministru Bešiču Loredanu
Ostrc je zobozdravnik, ki je v času mandata ministra Danijela Bešiča Loredana veljal za enega od njegovih najožjih sodelavcev. Bil je državni sekretar, torej številka dve na ministrstvu, zadolžen pa je bil za področje zobozdravstva.
Januarja 2023 je ministrstvo objavilo javni razpis za 11 koncesij na področju čeljustne, zobne, oralne in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti.
Te koncesije so ene najbolj zaželenih v domačem zdravstvu. Več kot pol milijona prebivalcev Slovenije namreč nima zobozdravnika, čakalne dobe pa so zelo dolge. Medtem ko zobozdravnikov v javnem zdravstvu primanjkuje, zasebnikom koncesije prinašajo tako zanesljiv vir denarja kot tudi stranke, ki jim lahko ponudijo dodatne samoplačniške storitve.
Pričakovano je bil naval velik, saj je veljavnost koncesij 15 let. Na ministrstvu so prejeli kar 30 prijav. Eden od zmagovalcev razpisa je bil Dime Sapundžiev, zasebni zobozdravnik iz Ljubljane. Kot edini prijavitelj je zmagal na razpisih za dve območji.
Preberite še:
Je minister Ostrc radiologom prižgal zeleno luč za 20 tisoč evrov plače?
Razpis, na katerem zmaga prijatelj
Natančneje, Sapundžiev je dobil kar dve od treh razpisanih koncesij na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije - in to v obalno-kraški regiji in Ljubljani, ki med zasebniki veljata za najbolj zaželeni območji.
V prvi je zmagal zavod MD Oral, ki ga je Sapundžiev ustanovil šele 25. maja 2022, nekaj dni pred prihodom Bešiča Loredana in Ostrca na ministrstvo. V Ljubljani pa je največ točk prejel zobozdravstveni zavod Vergina.
Tu pridemo do bistva: da je za zavod Vergina po odhodu z ministrstva delal tudi Ostrc, pod okrilje katerega je spadalo podeljevanje koncesij v zobozdravstvu.
Kot se je izkazalo sedaj, pa Ostrc za Vergino še danes dela. Lastnik Vergine Dime Sapundžiev je sicer dober Ostrčev prijatelj.
Preberite še:
Kaj je pri Logarjevih počel lobist, ki je z Janšo igral golf na Mavriciju
V treh letih od ZZZS že pol milijona evrov
Da bo ministrstvo zdravje podelilo koncesije v zobozdravstvu, je bilo jasno že od začetka mandata Bešiča Loredana. Temelje za to je postavila uredba, ki jo je pred tem sprejela tedanja Janševa vlada. Toda pozneje so se pri Bešiču Loredanu odločili za večji obseg koncesij, kar so utemeljili z dolgimi čakalnimi dobami.
Poslovni rezultati zasebnega zdravstvenega zavoda Vergina
Ko si je zavod Vergina v času Ostrčevega službovanja na ministrstvu zagotovil koncesijo na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije, je s tem prišel tudi do stabilnega financiranja iz javne zdravstvene blagajne. Julija 2023 je prejel prvo nakazilo v višini dobrih devet tisoč evrov, prejšnji mesec pa okoli 18 tisoč evrov.
V zadnjih treh letih mu je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) nakazal skoraj 550 tisoč evrov.
Odkar je zavod Vergina prejel koncesijo, so se prihodki zvišali. To se v prvi vrsti pozna na plačah zaposlenih. Te so še leta 2022 v povprečju znašale nekaj več kot 1.800 evrov bruto, lani pa so dosegle dobrih 4.100 evrov bruto.
Od zavarovalnice smo že pred časom pridobili podatke o tem, kdo vse je opravljal zdravstvene storitve v kliniki Vergina, in sicer v obdodju od januarja do marca letos. Iz njih je razvidno, da tam dela zgolj Sapundžiev, torej lastnik.
Toda ob tem velja opozoriti, da se je v preteklosti že dogajalo, da so koncesionarji sporočali ZZZS napačne oziroma zavajajoče podatke. Namesto dejanskih izvajalcev so navajali, da so storitve opravili drugi zdravniki. Tako je bilo v primeru zasebnih zdravstenih ustanov Kirurgija Bitenc in Arbor Mea.
Preberite še:
"Zgodba teh volitev je odločanje o divji privatizaciji zdravstva" #video
KPK ni ugotovil nepravilnosti, a opozarja na videz pristranskosti
Primer Ostrca je obravnavala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Postopek predhodnega preizkusa so avgusta 2023 začeli po lastni pobudi, pri čemer so preverjali tudi njegovo morebitno vlogo pri podeljevanju koncesij zavodoma Vergina in MD Oral.
Kot so pojasnili za necenzurirano.si, v postopku niso ugotovili, da bi Ostrc sodeloval ali odločal pri javnem razpisu za podelitev koncesij. Zato postopka niso nadaljevali. Ob tem so dodali, da lahko KPK postopek zaradi ugotavljanja nasprotja interesov uvede le v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj uradne osebe. Torej je že zastaral.
Pri tem na KPK opozarjajo, da je treba morebitno nasprotje interesov presojati od primera do primera. Po določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije mora biti uradna oseba pozorna na okoliščine, v katerih njen zasebni interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog. Med zasebne interese sodijo tudi koristi oseb ali podjetij, s katerimi ima uradna oseba osebne, poslovne ali politične stike.
Zakon nekdanjim funkcionarjem sicer ne prepoveduje, da bi po odhodu z javne funkcije začeli delati pri zasebnih izvajalcih, ki so bili povezani z njihovim nekdanjim področjem dela. A prav to področje je po oceni KPK slabo urejeno. Komisija že dlje časa opozarja na problem tako imenovanih vrtljivih vrat med javnim in zasebnim sektorjem ter je vladi priporočila uvedbo obdobja ohlajanja za nekdanje funkcionarje.
