Še en sodni fiasko: po 14 letih izločili ključne dokaze o spornem menedžerskem prevzemu

Zaradi izločitve nezakonito pridobljenih dokazov je tik pred propadom še en odmeven kazenski postopek. Gre za sojenje zaradi spornega menedžerskega prevzema družbe Svilanit, znanega proizvajalca tekstila iz Kamnika.

Nekdanja generalna direktorica Svilanita Mojca Šubic je leta 2008 skupaj s prvim finančnikom Sašem Pušnikom izpeljala prevzem, breme odplačevanja posojil pa prevalila na Svilanit. Zgodba se je klavrno končala, saj sta večino zaposlenih odpustila, proizvodnjo preselila v Turčijo, družbo pa prodala naprej. Specializirano državno tožilstvo je zoper njiju že leta 2019 vložilo obtožnico zaradi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, vendar se sojenje do danes še ni začelo.

Zdaj pa je vprašanje, ali bo do sojenja sploh prišlo.

Za preobrat v zgodbi so poskrbeli na okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer so ugodili zahtevi obrambe in izločili obremenilne dokaze, ki so jih pri obdolženih pridobili med hišnimi preiskavami. To je velik udarec za tožilstvo, saj naj bi bili ti dokazi zanje ključnega pomena za uspešno izvedbo dokaznega postopka. Tožilstvo je odločitvi ugovarjalo, a neuspešno.

Kako se je lastninil Svilanit? In zakaj bo obramba očitno zmagala na procesnih napakah?

Preberite še:
Nov udarec tožilstvu: izločili dokaze o sporni privatizaciji Svilanita

"Preiskovalni sodnik ni dovolj dobro obrazložil odredbe za preiskavo"

Na okrožnem sodišču v Ljubljani so včeraj za necenzurirano.si potrdili, da so v začetku januarja letos "ugodili predlogom zagovornikov za izločitev nedovoljenih dokazov". Zoper sklep se je pritožilo specializirano državno tožilstvo, vendar je višje sodišče pritožbo pred dobrim mesecem dni kot neutemeljeno zavrnilo. "Odločitev o izločitvi dokazov je 10. julija 2025 postala pravnomočna," so dodali.

Bolj izčrpna pojasnila smo prejeli od tožilstva. Tam so nam pojasnili, da so bile "kot nedovoljen dokaz izločene odredbe preiskovalnega sodnika o hišnih preiskavah, izdane v letu 2011".

"Predlog za izvedbo hišnih preiskav je preiskovalnemu sodniku podala policija. Odredbe o hišnih preiskavah so bile izločene, ker niso dosegale standarda obrazloženosti odredb, saj nobena odredba preiskovalnega sodnika ni bila obrazložena toliko, da razumnega človeka prepriča, da so pogoji za opravo preiskave stanovanjskih in drugih prostorov izpolnjeni in da zbrano dokazno gradivo zadostuje standardu utemeljenih razlogov za sum, da je osumljena oseba storila očitano kaznivo dejanje," so poudarili na tožilstvu. 

"Povsem pa so umanjkali razlogi o nujnosti in sorazmernosti posega," so dodali. S tem so prst uperili v preiskovalnega sodnika.

Da so ti dokazi problematični, je že julija 2023 dala vedeti predsednica sodnega senata Jasmina Javornik, ki je podvomila o zakonitosti izvedbe hišnih preiskav. "Ničesar ne bom napovedoval. Ko bomo videli, kaj bo izločeno, če bo izločeno, se bomo odločili, ali sploh še imamo kakršne koli dokaze, da vztrajamo z obtožnico," je takrat dejal državni tožilec. Danes so pojasnili, da "državni tožilec proučuje obseg in vsebino dokaznega gradiva, ki je v spisu še ostalo. Po temeljiti preučitvi bo sprejel odločitev glede postopanju v nadaljevanju".

Preberite še:
Izdelali so krste za Tita, Đinđića in Rugovo, zdaj jim je uspel veliki met

Že prej izločali dokaze, grozi jim tudi zastaranje

Na tožilstvu včeraj niso razkrili, kako se bodo odzvali na odločitev sodišča o izločitvi dokazov in ali nameravajo umakniti obtožnico.

Četudi bi vztrajali pri kazenskem pregonu, pa imajo za to vse manj časa. Ni izključeno, da bodo kazniva dejanja zastarala. Kdaj bi se to lahko zgodilo, ni povsem jasno. Do teh je prišlo med letoma 2004 do 2012, v tem času pa so se spremenili tudi zastaralni roki. Do leta 2008 je pregon za očitana kazniva dejanja zastaral po 10 letih, od takrat naprej pa šele po 20 letih. 

To sicer niso bili prvi dokazi, ki jih je iz spisa v zadevi Svilanit izločilo sodišče. Kot smo poročali, je leta 2023 enako storilo z izpiski transakcij z bančnih računov, ki so jih kriminalisti pridobili s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in s katerimi so na tožilstvu dokazovali, da je prišlo do kaznivih dejanj.

Sodišče jih je izločilo na podlagi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2021. Ta določa, da se morajo dokazi po dveh letih uničiti, če tožilec ne začne kazenskega pregona. Dokaze v zadevi Svilanit so izločili novembra 2021, njihovo odločitev pa je junija 2022 potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani.

Preberite še:
To so skriti zmagovalci državnih poslov z zaščitno opremo

Menedžerja prevzela Svilanit, preselila proizvodnjo in družbo prodala

Kot je znano, so ljubljanski kriminalisti jeseni 2012 končali preiskavo, ki je trajala več kot dve leti. Pri tem so poleg Svilanita obiskali tudi prostore več družb na Gorenjskem - BPT Tržič, Motvoz in Iskra ISD. Njihove direktorje so ovadili, saj so ugotovili, da so družbe izčrpavali z medsebojno preprodajo njihovih delnic s pomočjo fiktivnih poslov.

Med njimi sta bila Mojca Šubic in Sašo Pušnik, ki sta s 7.500 evrov lastnega denarja odprla podjetje Sviteks in najela 250 tisoč evrov posojila. Nato sta od prejšnjega lastnika, družbe BPT Tržič, za dva milijona evrov kupila Svilanit. Njun načrt je bil preprost. Svilanit bi ustvarjal dovolj dobička in jima izplačeval dividende, s tem denarjem pa bi poplačala posojila. Toda poslovanje Svilanita se je poslabšalo, menedžerja pa sta dolgove enostavno prenesla na prevzeto družbo. 

Manj kot leto dni po prevzemu je Šubiceva poslala Svilanit v likvidacijo, več kot polovico od 480 delavcev pa na cesto. V začetku leta 2015, nedolgo po praznovanju 75-letnice obstoja družbe, so v Svilanitu ugasnili stroje in proizvodnjo preselili v Turčijo. V Kamniku so medtem nadaljevali z veleprodajo izdelkov. Leta 2016 pa je Šubiceva Svilanit prodala.