Ministrstvo za zdravje je s trditvami, da vseh razpoložljivih količin cepiv proti covid-19 ni dobavilo, ker bi v Slovenijo prišle šele v drugi polovici leta, zavajalo javnost. To se zdaj kaže kot ena ključnih napak, zaradi katere je pri cepljenju prišlo do zastoja, Slovenijo pa že začenjajo prehitevati druge države.
V soboto smo razkrili, da se je Slovenija odrekla skoraj milijonu dodatnih odmerkov cepiv, ki bi jih lahko dobila pri dveh proizvajalcih: Pfizer-BioNTech in Moderni. Ti so bili naši državi na voljo po tem, ko se je Evropska komisija konec decembra pri teh proizvajalcih dogovorila za nakup dodatnih količin. Šlo je za odločitev ministrstva za zdravje, ki ga je takrat vodil Janez Janša. Ministrstvo se je na naše pisanje odzvalo že med vikendom. "Slovenija se ni odločila za nakup opcijske ponudbe Pfizer-BioNTech in Moderna zaradi njihove časovnice dobav, ki je bila predvidena šele v drugi polovici leta," so zatrdili.
Toda to v primeru cepiva Pfizer-BioNTech ne drži. Iz pojasnil direktorata za javno zdravje pri Evropski komisiji je namreč razvidno, da bo večji del dodatnih odmerkov tega cepiva po načrtu v države članice prišel že do konca junija. "Zadnji načrt predvideva, da bosta Pfizer-BioNTech od začetka januarja do konca marca v EU dobavila okrog 66 milijonov odmerkov. V drugem četrtletju, torej od začetka aprila do konca junija, pa bosta dobavila 200 milijonov odmerkov," je potrdil predstavnik za odnose z javnostmi Stefan de Keersmaecker.
Janez Janša je 12. januarja zanikal, da bi se Slovenija odrekla cepivu
Skupaj bosta tako Pfizer-BioNTech v prvi polovici leta v EU dobavila 266 milijonov odmerkov, od tega:
- zelo verjetno vseh 200 milijonov odmerkov iz prvotne pogodbe z EU,
- preostanek pa v okviru dodatne pošiljke 100 milijonov odmerkov, ki se ji je Slovenija konec decembra odrekla kot ena od zgolj treh držav EU. Takrat bi lahko naša država po uradnih podatkih računala na 470.000 dodatnih odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech in 376.000 dodatnih odmerkov cepiva Moderna.
Preberite še:
Janša se ni odrekel le cepivu Pfizer, ampak tudi Moderni
Cepljenje pri nas se upočasnjuje
Razčiščevanje, ali je država prišla do vseh odmerkov, do katerih bi lahko, je pomembno, ker je cepljenje ključno orodje v boju proti covid-19. Manjkajoče količine cepiv bi država v teh kritičnih trenutkih krvavo potrebovala za zaščito najranljivejših skupin, starostnikov in kroničnih bolnikov, saj je že v tretjem valu epidemije. Inštitut Jožef Stefan pa je napovedal, da bo naša država že čez teden dni prešla v rdečo fazo, ko bi ponovno prišlo do zapiranja velike večine dejavnosti.
Dodatne količine bi Slovenija nujno potrebovala, če bi želela obdržati korak z drugimi državami pri cepljenju prebivalstva. Smo namreč država, v kateri se cepljenje od 15. marca najbolj upočasnjuje. To kažejo primerjave podatkov zdravstvenih oblasti iz držav EU, ki jih zbira Evropski center za obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC). Ti zajemajo skupno število cepljenj, torej tako s prvim kot z drugim odmerkom.
Po zadnjih podatkih se je tako pri nas število cepljenj na sto tisoč prebivalcev med 15. in 20. marcem v povprečju skoraj prepolovilo:
- še med 13. in 15. marcem, ko se je cepilo šolnike, je bilo v Sloveniji v povprečju na dan 350 cepljenj na sto tisoč prebivalcev.
- v prejšnjem tednu, torej od 16. do 20. marca, pa je število cepljenih vztrajno upadalo. Na koncu je bilo dnevno le 210 cepljenj na sto tisoč prebivalcev, torej 40 odstotkov manj. Takšnega upada v tem času ni zabeležila nobena država EU.
- v zadnjih dneh sta tako Slovenijo po skupnem številu cepljenj na sto tisoč prebivalcev že prehiteli Avstrija in Finska, ki imata devet oziroma 5,5 milijona prebivalcev. Obe državi sta po tem kriteriju še januarja in februarja, ko je bila Slovenija v zgornji polovici EU, krepko zaostajali za nami.
Preberite še:
Leto dni Janše 3.0 in "slovenskega bolnika"
V Slovenijo prihaja vse manj cepiva
Za to je več razlogov. Slovenija je tako med državami, ki so največje upe polagale v cepivo britansko-švedskega proizvajalca AstraZeneca. Že oktobra je naročila 1,4 milijona odmerkov tega cepiva. To je največja posamična količina med vsemi sedmimi pogodbami, ki jih je do zdaj podpisalo ministrstvo za zdravje. Zaradi številnih dvomov v varnost cepiva AstraZeneca je Slovenija prejšnji ponedeljek, 15. marca, začasno zaustavila cepljenje z njim. V četrtek, 18. marca, se je cepljenje mlajših od 65 let nadaljevalo.
Toda Slovenija je le ena od številnih držav, ki so se takrat odločile za takšen ukrep. Cepivo AstroZenece je dala začasno na hladno približno polovica držav EU, med njimi Švedska, Danska, Nemčija, Italija, Francija ... V večini teh je v tem času prišlo do upada števila cepljenj na sto tisoč prebivalcev, ki pa še zdaleč ni bil tako drastičen kot v Sloveniji. Res je, da so iz posameznih zdravstvenih domov prejšnji teden sporočali, da so se ljudje že pred uradno zaustavitvijo cepljenja z AstroZeneco množično odpovedovali cepljenju. Toda nezaupanje ljudi v cepiva je še toliko bolj izrazito v nekaterih drugih državah, recimo v Franciji.
Odgovor bi se lahko skrival v težavah z dobavo cepiv. V Slovenijo je tako prejšnji teden prišlo samo 24.690 odmerkov cepiv proizvajalcev Pfizer-BioNTech in AstraZeneca. To je najmanj v skoraj dveh mesecih. Največje težave so z dobavo cepiva AstraZenece. Po prvotnih napovedih bi moralo to podjetje v marcu v Slovenijo ob prejšnjih naročilih v povprečju dobaviti še dodatnih 25.000 odmerkov na teden, skupaj torej približno 100.000. Do zdaj je prišlo le 40.800 odmerkov cepiva AstraZenece.
Zakaj Danski uspeva, Sloveniji pa ne
Zaradi uspešnega začetka cepljenja je Slovenija po deležu cepljenih še vedno v evropskem povprečju. S prvim odmerkom je bilo cepljenih 10,1 odstotka prebivalcev (povprečje EU je 10,4 odstotka), z drugim odmerkom pa 4,9 odstotka (4,5 odstotka).
Da je bila zavrnitev dodatnih količin cepiva napaka, dokazujejo tudi podatki o uspešnosti posameznih držav EU pri cepljenju prebivalstva. Najuspešnejše med njimi so tiste, ki so si zagotovile toliko cepiva, kolikor so si ga lahko – ne glede na njegovo ceno. Danska, ki ima 5,8 milijona prebivalcev, je tako s prvim odmerkom cepila že več kot 13 odstotkov ljudi, s čimer zaostaja le še za Finsko in Madžarsko, z drugim odmerkom pa že skoraj šest odstotkov, kar je največ v EU.
To ji uspeva, četudi še vedno ne dovoljuje cepljenja z AstraZeneco. Danska si je namreč zagotovila velike količine ostalih cepiv. Kar tri četrtine Dancev je bilo do zdaj cepljenih s cepivom Pfizer-BioNTech. Do zdaj je Danska tedensko dobila skoraj 100.000 odmerkov tega cepiva. Z aprilom se bodo te količine podvojile na 200.000 odmerkov. Danska, ki ima približno trikrat več prebivalcev kot Slovenija, bo tako vsak teden dobivala desetkrat več odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech kot Slovenija. Za nameček je Danska ob Nemčiji zakupila tudi veliko večino dodatnih količin cepiva Moderna, ki je ostalo na voljo po tem, ko so se jim odrekle Slovenija in več drugih držav. Po prvotni pogodbi je Danski pripadalo milijon odmerkov cepiva Moderna. V resnici bo do konca leta prejela šest milijonov odmerkov.
Slovenija je po obsegu prejetih odmerkov cepiva na število prebivalcev boljša le od osmih držav EU. Manj so dobili Bolgarija, ki se je enako kot Slovenija v celoti odrekla dodatnim naročilom cepiva Pfizer-BioNTech, Hrvaška, Češka, Francija, Italija, Latvija, Litva in Poljska. "Situacija na področju preskrbe s cepivi proti covid-19 je izjemno dinamična in noben od proizvajalcev cepiv se ne drži s pogodbami določenih obveznosti. Proizvajalci cepiv praktično vsak teden sporočajo usmerjevalnemu odboru Evropske komisije spremembe dobav cepiv, kar predstavlja izjemno velike težave pri izvajanju planov cepljenj. Dobave cepiv se sicer postopno počasi in zanesljivo povečujejo, kar bo prispevalo k večjim dobavam cepiv že v naslednjem mesecu," so v soboto sporočili z ministrstva za zdravje, ki ga zdaj vodi Janez Poklukar.
