Meja Šentjur, ki zaposluje 60 ljudi in na leto s kmetijstvom ustvari okoli deset milijonov evrov prihodkov od prodaje, je čez noč postala talec obračunov za prevlado v lastništvu, ki že ogrožajo njeno poslovanje.
Na eni strani je državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. Mejo Šentjur je dobila po bankrotu prejšnjega lastnika, vplivnega celjskega poslovneža Darka Zupanca. Od tedaj DUTB išče kupca zanjo, a neuspešno, saj bi ta moral prevzeti tudi na milijone evrov poroštev za posojila drugih Zupančevih družb, ki se skrivajo v njenih bilancah.
Na nasprotni strani je Božo Vukašinovič, malo znani podjetnik s Ptuja in predsednik tamkajšnjega občinskega odbora Slovenske ljudske stranke (SLS), ki ima tradicionalno močne povezave v domačem kmetijstvu. Vukašinovič je letos poleti kupil Mejo Šentjur, ne pa tudi posojil DUTB. Kljub temu se poskuša dokopati do podjetja. Oborožen je z vplivno ekipo pravnikov iz Maribora, ki so v preteklosti sodelovali pri poslih, v katerih so izpuhtele velike količine denarja državnih bank. Kdo je resnično v ozadju nakupa Meje Šentjur, ni znano.
Prevzemni boj, v katerem vpleteni ne skoparijo z napovedmi odškodninskih tožb in kazenskih ovadb, neuradno pa tudi z osebnimi grožnjami, se je zdaj preselil na sodišče. Na tehtnici je veliko. Ključ do obvladovanja kmetijskega podjetja, ki ima v najemu obsežna zemljišča, s tem pa ogromen potencial za rast.
Dobljeno v času privatizacije, izgubljeno v času finančne krize
Meja Šentjur po zadnjih podatkih proizvede okoli 60 milijonov kokošjih jajc na leto. To jo uvršča na drugo mesto v državi, takoj za Jato Emono. Njena jajca iz ekološke reje najdemo na policah največjih domačih trgovcev. Ob tem ima 66 hektarjev nasadov jabolk na območju Ponikve, Pristave pri Mestinju in v Lenartu. Prideluje tudi lešnike in orehe ter koruzo, pšenico, oljno ogrščico, sojo in tritikalo.
Dolga leta je bil njen lastnik Darko Zupanc, ki jo je prevzel v obdobju divje pidovske privatizacije. Zupanc je v dveh desetletjih zgradil poslovno-nepremičninski imperij PSZ, v katerem so bile poleg Meje Šentjur še družbe Avto Celje, Hotel Marita, Hyundai auto Zagreb in Hyundai auto Beograd. Toda imperij je postavil na temelju visokih dolgov in se je po izbruhu finančne krize leta 2008 sesul sam vase. Družba PSZ je bankrotirala, vajeti v njej pa so prevzele banke na čelu z DUTB.
Na prodaj se je znašla tudi Meja Šentjur, a je prišlo do zapleta. DUTB zaradi vpletanja prejšnjega lastnika Zupanca ni mogla prevzeti lastništva. Tako je stečajni upravitelj PSZ Radovan Triplat sam iskal kupca za Mejo Šentjur, DUTB pa kupca za njena posojila in poroštva. Zaradi tega je tudi propadel prvi poskus prodaje. Konec lanskega leta je hrvaško podjetje Bio-Vet na dražbi za 2,5 milijona evrov kupilo Mejo Šentjur. Toda od posla je odstopilo, ker mu DUTB terjatev do Meje Šentjur ni hotela prodati z visokim diskontom.
Kdo je v ozadju nakupa Meje Šentjur
Na ponovljeni dražbi pa je sledilo presenečenje. Mejo Šentjur je poleti iz stečajne mase PSZ za 600.000 evrov kupilo manjše podjetje Altius s Ptuja v solasti Vukašinoviča. Kako je financiralo posel, ni znano. Druga njegova podjetja, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem in marketingom ter oddajo nepremičnin, po podatkih iz konca lanskega leta nimajo dovolj denarja za nakup Meje Šentjur. Kaj šele za odkup posojil od DUTB.
"Ni nobenega skritega partnerja, ki bi nam pomagal pri prevzemu. Sami smo kupili Mejo Šentjur, posel pa financiramo z lastnim in bančnim denarjem," na očitke odgovarja Vukašinovič. Dodaja, da ima doma kmetijo in da je nakup Meje Šentjur videl kot izjemno priložnost za naložbo v časih, ki so pred nami.
Sogovorniki blizu dogajanja, ki so želeli ostati neimenovani, kljub temu omenjajo več igralcev v ozadju. Med njimi nekdanjega lastnika Darka Zupanca, ki ga izpostavljajo kot svetovalca. Na to nakazuje tudi dejstvo, da ima Vukašinovič dostop do informacij o skupini PSZ. Na Zupančeva pojasnila o tem še čakamo.
Pri več milijonov evrov vrednem prevzemu naj bi imeli pomembno vlogo tudi vplivni in premožni podjetniki iz Celja, pri katerih naj bi Vukašinovič celo iskal vire za financiranje. Med njimi naj bi bila predsednik upravnega odbora družbe Celjski Sejem Franc Pangerl in njen lastnik Boštjan Marovt, ki se je po naših informacijah tudi sam zanimal za prevzem Meje Šentjur. Vukašinovič naj bi imel dobre zveze na okrožnem sodišču v Celju, ki je imelo pomembno vlogo pri dosedanjem prevzemanju Meje Šentjur.
Pri poslu sodelujeta tudi znana mariborska pravnika Dušan Jovanovič in Borut Bratina, ki prihajata iz nekdanjega omrežja okrog NKBM. Bila sta nadzornika banke, ki je financirala njuni podjetji in v teh poslih izgubila več deset milijonov evrov. Oba Vukašinoviču nudita pravno podporo, Bratina pa je bil nedavno imenovan tudi za nadzornika Meje Šentjur.
Kdo bo zmagal? Vprašanje za osem milijonov evrov.
Glavna ovira do prevzema je slaba banka. Po tem, ko Vukašinovič z DUTB ni mogel doseči dogovora o odkupu terjatev do Meje Šentjur, so se spustili v pravno vojno. Ključni spor je okrog vprašanja, ali bo Vukašinovič prevzel ne le dolgove Meje Šentjur do DUTB, ki jih je za okoli pet milijonov evrov, ampak tudi njena solidarna poroštva za obveznosti drugih Zupančevih podjetij. Teh je za dodatnih osem milijonov evrov.
"Sodišče prepričujemo, naj najame strokovnjaka, ki bo pregledal dokumentacijo in ugotovil, ali ta poroštva zares obstajajo. Do sedaj jih v revidiranih bilancah podjetja nikoli ni bilo. DUTB smo že poslali tudi ponudbo za odkup nespornih terjatev, vendar so nas zavrnili," je poudaril Vukašinovič.
Medtem so se že odzvali v DUTB, kjer so neuspešno izpodbijali prenos lastništva na njegovo podjetje Altius. Na sodišče so vložili predlog za začetek postopka prisilne poravnave. S tem so dosegli, da je nadzor nad plačilnim prometom prevzel upravitelj Miha Mušič. Poleg tega so v dokumentih za sodišče (prvič) uradno zapisali, da ima Meja Šentjur za okoli osem milijonov evrov solidarnih poroštev. Edino, kar zdaj preostane DUTB in ne vključuje rubeža premoženja Meje Šentjur, je pretvorba teh terjatev v kapital in prevzem lastništva Meje Šentjur. "Če jim bo to uspelo, nam bodo ukradli 600.000 evrov," je do ravnanja DUTB kritičen Vukašinovič.
Dokler ne bo prišlo do razrešitve spora, pa bo najbolj trpela Meja Šentjur, ki se zaradi dolgoletnega nestabilnega lastništva in težav pri najetju posojil za financiranje investicij s težavo spopada s konkurenco.
