Med pripadniki "rumenih jopičev", ki so 24. junija lani prišli na proteste v Ljubljani in tam skandirali v podporo vladi, so bili tudi člani neonacistične organizacije Blood & Honour in nekaterih tujih ekstremističnih skupin.
To naj bi po informacijah iz več virov ugotovila Slovenska varnostna-obveščevalna agencija (Sova), s tem pa seznanila več članov vlade. Uradnih informacij o tem ni mogoče dobiti. Prav tako ne, ali je Sova uvedla obsežnejšo preiskavo povezav "rumenih jopičev" s tujimi organizacijami in kakšne so bile njene ugotovitve. Predsednik parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNOVS) Matjaž Nemec za pojasnila ni dosegljiv. Njeni člani bodo sicer danes obravnavajo poročilo o delu in finančnem poslovanju Sove za lansko leto, ki je označen s stopnjo "tajno".
Skupina približno 30 ljudi, oblečena v rumene jopiče, se je prvič pojavila 24. junija popoldne, ko je ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani pričakala protivladne protestnike. S sireno, vzkliki in skandiranji je motila program alternativne proslave ob dnevu državnosti, ki so jo takrat organizirali kulturni delavci. "Rumeni jopiči" so nosili transparente, s katerimi so izražali nasprotovanje anarhizmu, organizaciji Antifa in skandirali domoljubna gesla. Eden od njih je stegnil roko v nacistični pozdrav. Dogajanje je bilo nekaj časa na robu incidenta, a do njega naposled ni prišlo, saj so se "rumeni jopiči" umaknili.
Preberite še:
Neonacisti med rumenimi jopiči
Kaj razkrivajo fotografije
Že v poznejših dneh je po spletu zaokrožila analiza, ki je dokumentirano dokazovala, da so bili med "rumenimi jopiči" tudi "dejansko dobro organizirani slovenski neonacisti". "Velik del javnosti se še vedno spreneveda glede resnice o skupini rumenih jopičev, ki se je udeležila antiproslave ob dnevu državnosti prejšnjo sredo. Čeprav bi lahko bilo vsakomur, ki premore kanček razuma, hitro jasno, da gre za neonaciste, želimo to potrditi s konkretnimi dokazi in usmeriti pozornost na obstoj neonacistične organizacije, ki se poskuša s pomočjo vladnega propagandnega stroja predstaviti kot avtentično 'grassroots' gibanje v podporo vladi Janeza Janše," so zapisali avtorji analize, ki smo jo objavili tudi na necenzurirano.si.
S fotografijami konkretnih pripadnikov in vsebin, ki so jih ti pred tem objavljali na družbenih omrežjih, so ugotovili, da so skušala neonacistična gibanja skozi uveljavljeno blagovno znamko "rumenih jopičev", najbolj znano iz protivladnih protestov v Franciji, rekrutirati zmernejše podpornike vlade. "Desna politična sfera poskuša svojim podpornikom pred resnico zatisniti oči in gibanje 'Rumenih jopičev' normalizirati kot pristno manifestacijo podpore vladi," piše v analizi.
"Rumeni jopiči" so v poznejših tednih še nekajkrat prišli na protivladne proteste. V slovenski javnosti so se predstavljali kot skupina zaskrbljenih državljanov, ki ne želi razširjanja anarhizma in komunizma. Posamezni predstavniki vlade, SDS in podporniki te stranke so pozdravljali pojav "rumenih jopičev". Vabila na njihove shode je širila tudi Nova24TV. "Rumeni jopiči" na svojem družbenem omrežju Twitter v večini širijo sporočila Janeza Janše, podpornikov SDS in nove tiskovne agencije, ki jo je pred meseci ustanovil Aleš Ernecl in jo v pogovoru z enim od tujih sogovornikov predstavil kot "fašistični medij".
Neonacisti na protestih že med drugo Janševo vlado
Pripadniki neonacistov so sicer že v preteklosti obiskovali protivladne proteste. Jeseni 2012 je skupina ljudi, zavita v transparent s keltskim križem, enim od neonacističnih simbolov, izzvala nerede na eni od tako imenovanih vseslovenskih vstaj na Trgu republike v Ljubljani. Takrat je bila na oblasti druga vlada Janeza Janše. Leto dni pred tem, v času vlade Boruta Pahorja, je skupina Tukaj je Slovenija, ki se javno promovira kot domoljubna, organizirala protestni shod ob dnevu državnosti in motila osrednjo proslavo. Časnik Delo je takrat preverjal informacije, da je policija pri tem identificirala tudi več pripadnikov slovenske Blood & Honour.
Poslanci KNOVS se bodo sicer danes sestali še na dveh nujnih sejah. Na eni bodo govorili o vlogi in aktivnosti Sove, povezane z neuradnim diplomatskim dokumentom ("non-paper" v angl.) o zahodnem Balkanu, ter morebiten vpliv dokumenta na nacionalno varnost države. Na drugi pa bodo obravnavali poročilo policije o lanskem delu in porabi finančnih sredstev na področju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov.
