V javnosti še vedno odmeva odločitev vrhovnega sodišča, ki je pred dnevi zavrnilo sodbo višjega sodišča v tožbi novinarke Mojce Šetinc Pašek proti Janezu Janši zaradi žaljive objave na družbenem omrežju Twitter. Ugodilo je zahtevi za revizijo postopka. Sodbo višjega sodišča, ki je pritrdilo Šetinc-Paškovi, je spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo 6000 evrov odškodnine z obrestmi zavrne.
Vrhovno sodišče namreč te odločitve ni sprejelo soglasno, ampak s preglasovanjem. V senatu so zanjo glasovali trije od petih vrhovnih sodnikov: predsednik Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Jan Zobec. Dve sodnici sta bila proti – ob Karmen Iglič Stroligo še sodnica poročevalka Mateja Končina Peternel. Slednja je 6. februarja napisala posebno mnenje, ki je priloga zapisnika o posvetovanju in glasovanju v tej zadevi.
V uredništvu necenzurirano.si smo pridobili mnenje, ki ga je spisala Mateja Končina Peternel. Medtem ko trije sodniki vrhovnega sodišča v vulgarnem twittu Janeza Janše niso videli ničesar protipravnega, je bila sodnica poročevalka, ki se je po funkciji vsebinsko največ ukvarjala s primerom, popolnoma drugačnega mnenja.
Kaj je napisala v mnenju?
1) Pomembno je, ali politik navaja dejstva ali izraža sodbe
"Pri oceni, ali je bil podan zaničevalni namen pa je tudi pri političnem govoru pomembno razlikovanje med navajanji dejstev in izražanjem vrednostnih sodb. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri mnenjih pa mora toženec, za oceno, da ni imel zaničevalnega namena, izkazati, da ima njegova vrednostna sodba zadostno dejansko podlago."
2) Janez Janša je želel zaničevati novinarko
"V obravnavani zadevi je zelo pomembno, da je bila izdana zamudna sodba. Toženec se je sam odločil, da ne tožbo ne bo odgovoril, da ne bo navajal nasprotnih dejstev in predlagal dokazov. (...) Ni bilo torej ugotovljeno, da bi bila toženčeva grobost in žaljiva prispodoba o pristranskosti tožnice vzpodbujena z njenim predhodnim ravnanjem. To govori v prid oceni o toženčevem zaničevalnem namenu."
3) Janša ni žalil RTV Slovenija, ampak Pašek-Šetinčevo osebno
"Ne glede na to, da gre za objavo na twitterju, je pomembno tudi, da izraženi žaljivi prispodobi ni bil dodan niti sklic na poročanje v novinarskem prispevku. (...) V toženčevi objavi pa je le groba in žaljiva prispodoba. (...) Toženec je z uporabo besedne zveze odslužena prostitutka bralcu pred očmi naslikal podobe neprivlačnih, utrujenih prostitutk in je boleče segel preko kritike tožničinega novinarskega dela v intimno sfero tožnice kot ženske. Tudi to dodatno izkazuje njegov žaljivi namen."
4) Nosilci javne funkcije imajo odgovornost za standarde komunikacije
"Njegove (Janševe, op. a.) objave so deležne bistveno večje pozornosti kot objave povprečnega uporabnika twitterja in predmet bolj poglobljenih analiz s strani sledilcev, političnih analitikov, pa tudi drugih medijev, zato jih je po mojem mnenju treba obravnavati drugače kot nepremišljene, hipne in pogosto vulgarne odzive anonimnih posameznikov preko interneta, ki imajo zamejen domet. Toženec kot nosilec javne funkcije nosi pomembno večjo odgovornost za uveljavljanje etičnih standardov v medsebojni komunikaciji."
5) Novinarka je obravnavala temo, pomembno za javnost
"Novinarka je v oddaji na javni televiziji obravnavala sodelovanje članov politične stranke v Facebook skupini "Legija smrti", ki naj bi vzpodbujala sovraštvo. Šlo je torej za temo, ki je pomembna z vidika obveščenosti javnosti. Odziv politika pa mora biti sorazmeren z interesom odprte razprave o zadevah javnega interesa. (...) Osebni, žaljivi napadi, ki so usmerjeni v osebo novinarja, so lahko sredstvo ustrahovanja, ki javno razpravo nedopustno hromi."
6) Pod vprašajem je svoboda izražanja medijev
"V obravnavani zadevi gre (...) posredno za konflikt med svobodo izražanja politika in svobodo izražanja medijev in v tem primeru je prav zaradi pomembne vloge, ki jo mediji imajo v demokratični družbi, treba dati prednost slednji."
"Zato se strinjam s presojo sodišč prve in druge stopnje, da je toženec z zapisom (žaljive, op. a.) izjave (...) protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice," je zaključila sodnica Mateja Končan Peternel. S tem mnenjem se je strinjala tudi Karmen Iglič Stroligo.
