Policija bo lahko brez sodne odredbe pridobila vse podatke o mobilnih telefonih zdravih ali okuženih oseb, ki bodo morale v samoizolacijo. Hranila jih bo lahko do 15. junija, četudi se bodo te osebe že prej vrnile v normalno življenje. Policisti bodo lahko vstopili v tuje stanovanje, če bodo sumili, da se v njem nahaja oseba, ki bi morala biti v samoizolaciji na drugi lokaciji.
To so le nekatera od novih pooblastil, ki bi jih policija dobila z novim zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19. Gre za enega največjih zakonskih posegov v zasebnost posameznikov, ki omogoča številne možnosti zlorab.
Nasprotujejo mu tako v opoziciji kot v uradu informacijske pooblaščenke, kjer so zanikali, da bi kakorkoli sodelovali pri zakonskih predlogih. "Razumemo nujnost ukrepov v nastali izredni situaciji epidemije, vendar pa ta hkrati ne sme postati izgovor za ukinitev ustave in temeljnih pravic, ki jih ta določa," je sporočila vodja urada Mojca Prelesnik. Opozorila je, da nova pooblastila v praksi omogočajo vzpostavitev policijske države.
Zloraba ekonomskih ukrepov za pooblastila policiji?
Da se je vlada vnaprej želela izogniti politični in javni razpravi o novih pooblastilih policije, nakazuje že dejstvo, da jih je zapisala v zakon, namenjen interventni pomoči gospodarstvu.
"Ker vedo, da so ekonomski ukrepi nujni, želijo tiste, ki bodo izrazili dvom zaradi novih pooblastil policije, potisniti v nemogočo moralno dilemo. Če bodo nasprotovali, jim bodo očitali, da so proti ukrepom, s katerimi se mudi. Če zamižijo na obe očesi, bodo dali vladi legitimnost," nam je dejal eden od pravnikov, ki je želel ostati neimenovan.
To so opazili tudi v nekaterih opozicijskih strankah. V SD poudarjajo, da "bi lahko bil represivni del zakona ustavno sporen in zato bi bil lahko pomemben zakon zaustavljen". Dodatnim pooblastilom policije nasprotuje tudi Levica. "Veliko zaskrbljenost glede določenih nepotrebnih členov, ki so se prikradli v paket ukrepov," pa so izrazili v LMŠ.
Manever iz časa ZUJF
Isto taktiko metanja členov z različnih področjih je imela sicer že druga vlada Janeza Janše, ko je leta 2012 pripravila zakon o urejanju javnih financ (ZUJF). Ustavno sodišče je pozneje razveljavilo nekatere njegove člene. Tokrat je šla vlada še korak dlje. Interventnega zakona namreč zaradi nujnih ekonomskih ukrepov ne bo mogoče izpodbijati na referendumu, kar velja tudi za nova policijskega pooblastila.
To pomeni, da ne bo javnega razmisleka o možnih alternativah. "Pogrešamo konkretne utemeljitve in argumente zdravstvene stroke in epidemiologov, ali je dejansko nujno treba razširiti vsa temeljna pooblastila policije na tako široke namene ter slediti gibanju posameznikov. Ob tem ni razvidno, kateri drugi ukrepi bi lahko imeli v danih razmerah enake ali primerljive učinke, kot na primer omejitev gibanja, ki že velja," poudarja Prelesnikova.
Kaj bo lahko policija počela po novem
Kaj so najbolj sporne določbe zakona?
- Vstopanje policije v tuja stanovanja brez sodne odredbe
Zakon daje policiji "za namen zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19" številna nova pooblastila, med njimi tudi za vstop v tuja stanovanja in v druge prostore. Kaj to pomeni v praksi? Če bo posamezni osebi odrejena karantena ali samoizolacija, jo lahko policija privede na kraj, določen v odločbi. Če bi se ta oseba skrivala v stanovanju, kjer živijo druge osebe, bi lahko policija vanj vstopila brez sodne odredbe.
- Pridobivanje in hramba podatkov
Policisti bi lahko po novem pridobivali osebne in zdravstvene podatke zdravih in okuženih oseb, ki morajo v samoizolacijo ali karanteno. Za posamezne osebe jih bo lahko policija hranila še največ 30 dni po koncu razglasitve epidemije COVID-19, torej do 15. junija. Zakaj tako dolgo, ni jasno. Če bi se recimo osebi samoizolacija iztekla 15. aprila, bi policija podatke o njej hranila še dva meseca.
- Nadzor telefonov
Novela zakona daje policistom pravico, da lahko brez odredbe sodišča od operaterjev mobilnih omrežij pridobivajo podatke o lokaciji mobilnega telefona v lasti osebe, ki je v karanteni ali samoizolacije.
Med njimi so tudi podatki o IMEI številki telefona, ki se lahko uporablja za sledenje naprave. "Gre za resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami člena 37. Ustave RS, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo," poudarja Mojca Prelesnik.
Čeprav predlog zakona kot pogoj za to zahteva pisno soglasje osebe, se pri tem pojavita dve težavi. Prvič, Prelesnikova opozarja, da "že sama vsebina soglasje kaže na pravno zlorabo tega pojma, saj izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika".
In drugič, da iz zakona ni jasno, kaj sledi v tem primeru. Piše le, da lahko pristojni organ, torej zdravstveni inšpektorat, določi, kako bo recimo izvedel odrejeno samoizolacijo na domu. Ali to pomeni, da bo morala oseba v karanteno v objekt, ki ga bo določila in varovala država, ni jasno.
V Nemčiji proti, na Slovaškem za
Sledenje telefonom v zadnjih dneh uvajajo tudi druge evropske države, a se nekatere zavedajo, da stopajo na mehak teren. Nemška vlada je tako na zahtevo koalicijskih socialnih demokratov (SPD) zavrnila predlog zdravstvenega ministra, da bi nadzorovali mobitele državljanov brez sodnega naloga. Pravosodno ministrstvo je ocenilo, da bi tak predlog pomenil rušenje človekovih pravic.
Druga skrajnost je Slovaška, ki je na hitro sprejela zakon, s katerim lahko oblasti uporabljajo podatke o lokaciji mobilnih telefonov. Spet velja opozoriti na pomembno razliko: podatke o lokaciji bodo na Slovaškem hranile zdravstvene oblasti in ne policija. Vlada je sicer prvotno predlagala, da bi lahko država spremljala tudi telefonske pogovore in SMS oseb v karanteni ali samoizolaciji, a je idejo po protestih opozicije opustila.
Razprava o tem teče tudi na Hrvaškem. Opozicijski stranki SDP in IDS vladajoči HDZ očitata, da želi pod krinko boja proti širjenju koronavirusa na hitro dobiti nadzor nad telefoni državljanov. Za boj proti virusu obstaja več drugih ukrepov, vsi pa morajo biti časovno omejeni, poudarjata obe stranki. "Ne nasprotujem nadzoru oseb v samoizolaciji, vendar je treba biti natančen, zato ni dovolj, da se sprejetje uredbe utemelji le za potrebe nacionalne varnosti," je dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović.
Na Poljskem je vlada vzpostavila aplikacijo za pametne telefone. Namestiti si jo morajo vsi prebivalci, ki so se vrnili iz tujine in so v samoizolaciji. Registrirajo se z vnosom osebnih podatkov in fotografije. Nato jim državna institucija pošlje SMS, na katerega morajo odgovoriti v 20 minutah s svojo fotografijo. Vladna inštitucija opravi nadzor obraza in preveri lokacijo, s katere je bila poslana fotografija. Zakonodaja je bila sprejeta brez posvetovanja s poljskim uradom za varstvo osebnih podatkov. Gre dejansko za kopijo aplikacije, ki jo uporablja Tajvan.
Zakaj pooblaščenka ne zaupa policiji
"Ni malo primerov iz naše pretekle inšpekcijske prakse, ko je policija podatke pridobivala nezakonito (npr. IMSI lovilci, lokacijski in prometni podatki, policijski nadzor nad bivšim ministrom za javno upravo), jih hranila predolgo (DNK podatki), ob tem pa se konstantno vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršnekoli pravne podlage. Vse to kaže na izredno velika tveganja predlaganih ukrepov, celo izničenje načela delitve oblasti, ko bi lahko dejansko teoretično izvršilna veja oblasti preko policije stalno nadzorovala vse prebivalce Slovenije," opozarja Mojca Prelesnik.
