V šaleški energetiki je v teh dneh spet burno. Po letu dni se tako s položaja generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) poslavlja Matjaž Vodušek, ki je včeraj popoldne odstopil. Po nekaterih informacijah naj bi vodenje družbe v kratkem prevzel dosedanji prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Viktor Vračar. V Šoštanj naj bi se "umaknil" pred prihodom Tomaža Štoklja, ki velja za prvega favorita za položaj generalnega direktorja HSE.
Toda precej bolj kot kadrovske zamenjave odmevajo težave pri pridobivanju premoga, zaradi katerih TEŠ kot največji domači proizvodni vir električne energije že od petka ne obratuje. Zanje so namreč v Premogovniku Velenje očitno vedeli že vsaj dva dni, preden so bili o njih uradno obveščeni HSE kot lastnik premogovnika in vlada. Že zdaj pa je jasno, da bodo v Velenju letos izkopali manj premoga, kot so načrtovali. To bo pomenilo tudi manjšo proizvodnjo iz TEŠ.
Prve težave že v ponedeljek, o tem poročali v sredo
V sredo popoldne so iz Premogovnika Velenje sporočili, da se je zaradi povečanega pritiska v jami sesulo eno od dveh odkopnih polj. S tem so padli v vodo vsi načrti o povečanem izkopu premoga, ki bi šoštanjski termoelektrarni v času evropske energetske krize omogočal večjo proizvodnjo električne energije. Po prvih ocenah bo sanacija rova trajala vsaj do konca leta. V Premogovniku Velenje, ki ga vodi Janez Rošer, so nam pojasnili, da bodo uradno oceno o tem "lahko podali v prihodnjem tednu".
Toda po naših zanesljivih informacijah so za težave vedeli že vsaj dva dni prej. Do prvih deformacij v istem rovu naj bi namreč prišlo že v ponedeljek.
Kaj se je zgodilo? V Velenju imajo trenutno dve odkopni polji oziroma rova. Prvega že nekaj časa zapirajo. V drugem rovu, ki se je v sredo sesul, pa so načrtovali dve čeli, torej odkopni mesti. Do tja so postavljali jamsko progo, a se je pri tem ustvaril prevelik pritisk. Že od ponedeljka naprej naj bi se začelo sesuvati prvo čelo, nato je pod posledično povečanim pritiskom popustilo še drugo.
Preberite še:
Največji korupcijski projekt pred bankrotom
"Nismo prikrivali nobenih informacij"
Kljub temu so iz Premogovnika Velenje o dokončnem sesutju odkopnega polja HSE obvestili šele v sredo popoldne. Da je v jami nekaj narobe, so takrat uradno izvedeli tudi v TE Šoštanj, ki je edini kupec premoga iz Velenja, Elektru Slovenije (Eles), ki upravlja z elektroenergetskim sistemom, in na ministrstvu za infrastrukturo, pristojnem za energetiko. Toda na celovito sliko dogajanja so morali še čakati. Šele v petek naj bi namreč v Velenju dokončno potrdili, da bo sanacija sesutja trajala najmanj dva meseca. Isti dan je bila po koordinacijah med predstavniki vlade, Elesa in HSE sprejeta odločitev, da se TEŠ do 2. novembra izklopi iz sistema.
Iz Premogovnika Velenje so včeraj zatrdili, da "lastniku (HSE, op. a.) nismo prikrivali nobenih informacij, saj jim redno poročamo glede proizvodnje, obratovanja in poslovanja". A viri blizu TEŠ so nam včeraj razkrili, da so prve informacije o dogajanju v Velenju dobili po neformalnih kanalih, iz jame. Matjaž Vodušek za pojasnila ni bil dosegljiv. V HSE so včeraj stopili v bran vodstvu premogovnika. "O deformaciji odkopa smo bili celovito obveščeni v sredo, 12. oktobra, ko se je dogodek tudi zgodil," so poudarili. Zanikali so, da bi jim premogovnik prikrival informacije o stanju.
Kdo je za težave odgovoren? V premogovniku so nam pojasnili, da "so nastale razmere izključno geomehanske narave", zato "nanje ni bilo mogoče vplivati ali jih predvideti". Poudarili so, da še vedno odpravljajo posledice stebrnega udara, ki je konec julija povzročil najmanj 15 milijonov evrov škode. Uničil ali poškodoval je za skoraj poldrugi kilometer jamskih objektov.
Danes popoldne se bo sestal tudi nadzorni svet HSE, ki ga po novem vodi Nevenka Hrovatin. Ali bo govora tudi o morebitnih kadrovskih spremembah v poslovodstvu, uradno ni znano. V povezavi s HSE je v zadnjih dneh zaokrožilo več anonimk, v zakulisju prihaja do intenzivnih lobiranj. Donedavni generalni sekretar SD Dejan Levanič je tako včeraj zanikal informacije več virov, da je minuli vikend preživel na jadranju s članom poslovodstva HSE Markom Štriglom.
Zgrešene odločitve iz preteklosti
Gre za neposredno posledico slabo premišljenih strateških odločitev v slovenski energetiki v preteklosti. Gradnja TEŠ je namreč življenjsko dobo rudnika podaljšala za trideset let. Rudarji morajo tako premog za delovanje novega bloka kopati na nevarnejših območjih, kar povečuje možnost stebrnih udarov in drugih nesreč. Jama, ki je bila nekoč razpotegnjena čez polovico Šaleške doline, se krči. To pomeni, da so si jamska čela in odkopna polja vedno bližje. Izdelava in vzdrževanje jamskih prog se posledično seli v vedno večje globine in težje pogoje.
Po pričevanjih naših virov iz premogovnika naj bi bila prav prevelika bližina dveh čel kriva za njuno sesutje. Rudarji z dolgoletnimi izkušnjami z delom v jami naj bi tako svarili, da so nekateri načrti in tehnične rešitve za izkop strokovno dvomljivi. Pri odgovornih naj bi naleteli na gluha ušesa.
Do zdaj so v letošnjem letu v Velenju izkopali približno 2,1 milijona ton premoga. Za primerjavo: lani so izkopali 2,6 milijona ton, v letih 2019 in 2020 pa po 3,1 milijona ton premoga, torej milijon ton več kot v prvih desetih mesecih letošnjega leta. V Velenju so želeli letos izkopati 2,8 milijona ton premoga, a priznavajo, da bo to zaradi vseh težav "zelo težko doseči".
A to ni edina slaba novica za premogovnik. V zadnjih letih namreč pada tudi kalorična vrednost premoga – s 37 terajoulov v letu 2019 na 30 terajoulov v lanskem letu. To pomeni, da morajo v Velenju izkopati toliko več količin, če želijo v Šoštanju pri kurjenju premoga ustvariti isti energetski učinek. Če bi premogovnik v celoti prenehal z izkopom, bi bile trenutne zaloge premoga na deponiji dovolj za približno 18 dni rednega obratovanja TEŠ.
Preberite še:
Milana za župana, Asmirja na cesto! #komentar
