Minuli mesec je odmevala novica, da je Slovenska industrija jekla (SIJ) lastnikom izplačala dividende, četudi je od države prejela pomoč za blažitev energetske draginje. V dvojni vlogi se je znašel Tibor Šimonka. Kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je državo glasno pozival k izdatnejšim pomoči podjetjem, obenem pa je član uprave SIJ, ki si je lani razdelila rekordne prejemke.
Medtem ko so v SIJ javno zavrnili zahtevo vlade za vračilo pomoči, je manj znano, da Šimonka še vedno opravlja pomembno funkcijo v državnem gospodarstvu. Je namreč prvi nadzornik Plinovodov, domačega operaterja prenosnega sistema plina, ki ima v lasti 1.200 kilometrov plinovodov in drugo pripadajočo infrastrukturo. Gre za eno strateško najpomembnejših družb v Sloveniji, ki ima ključno vlogo pri nemoteni oskrbi države s plinom, letno pa ustvari okrog 100 milijonov evrov prometa.
Danes razkrivamo, da se je Šimonka še pred izbruhom afere SIJ zapletel v zakulisne igre za položaj direktorja Plinovodov, ki velja za enega najvplivnejših v domači energetiki.
Preberite še:
Državi dolguje milijone, na Krku pa ima vilo in jahto
Začasni veto SDH na nov direktorjev mandat
Na čelu Plinovodov je že 23 let Marjan Eberlinc, ki je z nedavno upokojitvijo dolgoletnega prvega moža Nuklearne elektrarne Krško Staneta Rožmana postal direktor z najdaljšim stažem v slovenski energetiki. Družbo je vodil še v obdobju, ko je bila v lasti Geoplina, zdaj pa je njena večinska lastnica država, ki jo obvladuje prek podjetja Plinhold. Zadnji mandat je Eberlinc dobil v času vlade Marjana Šarca. Izteče se mu aprila prihodnje leto.
Po informacijah iz več virov si je Eberlinc že spomladi letos, torej slabo leto prej, želel zagotoviti še en petletni mandat. Temu naj bi bil naklonjen tudi Šimonka. Nadzorni svet Plinovodov, ki ga Šimonka vodi od leta 2014, se je tako že začel pripravljati, da bi na eni od sej za direktorja ponovno imenoval Eberlinca in to brez razpisa.
Toda ročno zavoro naj bi potegnila država, natančneje njen Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Žiga Debeljak. Zakaj, uradno ni mogoče izvedeti.
V zadnjih dneh nam je več virov omenjalo različne razloge. Po nekaterih informacijah naj bi tako v SDH želeli vsaj nekoliko prevetriti vodstvene strukture v Plinovodih. Spet drugi viri so nas opozorili na nekatere očitke, ki jih je v povezavi z Eberlinčevim vodenjem v energetiki mogoče slišati že več let. Ti se nanašajo na domnevno prepletenost Plinovodov z ozkim krogom dobaviteljev in zaposlovanje sorodnikov na vodilne položaje.
Preberite še:
Konec je: Češko in Horvat sta se razšla, denarja za plače ni več
Kdo gradi plinovode
Ena najpomembnejših dejavnosti Plinovodov so investicije, ki jih družba načrtuje po desetletnih obdobjih. Lani je zanje namenila 23 milijonov evrov, pri čemer jih je v celoti financirala z lastnim denarjem. Trenutno se največ ukvarja z naložbami, ki so namenjene povečanju zmogljivosti dobave plina iz smeri Italije. To so nadgradnja Kompresorske postaje Ajdovščina, plinovodna povezava od meje do Ajdovščine, nova mejna merilno-regulacijska postaja Vrtojba in prenosni plinovod z oznako M6 Ajdovščina – Lucija za oskrbo slovenske obale s plinom.
Medtem ko se Plinovodi pripravljajo tudi na gradnjo infrastrukture, ki bo omogočila dobavo vodika, je iz gradbenih krogov že več let mogoče slišati, da so največji posli v družbi rezervirani za izbrano skupino dobaviteljev. Med njimi se najpogosteje omenjajo družba IMP, ki je od stečaja SCT zgradila večimo plinovodne infrastrukture v Sloveniji, projektantsko podjetje IMP Promont in inženirska družba C&G, ki na veliko sodeluje tudi z Elektrom Slovenije (Eles).
Viri blizu Plinovodov priznavajo, da družba z naštetimi podjetji že vrsto let dobro sodeluje. Pri tem poudarjajo, da imajo vsi ponudniki za posle enake možnosti na javnih razpisih.
Preberite še:
Ne le Maljevac, tudi Cigler Kralj je uvajal nov davek
Očitki o zaposlovanju sorodnikov
Toda pred leti je bil eden od odmevnejših primerov, ki bi lahko dokazoval nasprotno, gradnja 18 kilometrov dolgega prenosnega plinovoda med ljubljansko toplarno in merilno-regulacijsko postajo v Vodicah. Na drugem, ponovljenem razpisu so tako v Plinovodi od petih ponudnikov izločili kar štiri – vse razen konzorcija podjetij IMP, IMP Promont in C & G. Ta je na koncu za 16 milijonov evrov tudi gradil plinovod.
Očitki zoper Eberlinca se nanašajo tudi na kadrovanje v družbi. Vodja pravne pisarne Tina Galič je njegova snaha, Eberlinčev zet Jan Šinigoj pa vodi nekatere javne razpise. Vodja službe vzdrževanja je Milan Ameršek, prijatelj Matjaža Eberlinca, sina Marjana Eberlinca, ki je zaposlen na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Direktorjev svetovalec je Klemen Ferjančič, zadnji lastnik propadlega gradbinca SGP Tehnik, ki je kader SD, v energetskih krogih pa po lanskem odhodu nekdanje Eberlinčeve namestnice Sarah Jezernik velja za možnega kandidata za njegovega naslednika.
Nadzorni svet Plinovodov ima sicer šest članov, v njem pa sedijo štirje predstavniki države. Le eden, vodja direktorata za energijo na ministrstvu za okolje Hinko Šolinc, je bil imenovan v času mandata vlade Roberta Goloba, trije pa so tam že od prej. Ob Šimonki, ki ga je pred več kot desetletjem v nadzorni svet spravil nekdanji prvi mož Geoplina Boštjan Napast (ta je pozneje postal nadzornik SIJ), sta to še Janez Žlak, nekdanji prvi mož SDH, ki je bil imenovan v kvoti SDS, in Žarko Furman, predsednik lokalnega odbora te stranke iz Slovenske Bistrice.
