Bolnišnice, lekarne, policisti, gasilci, reševalci, občine, upravljalci kritične infrastrukture in drugi bodo v morebitnem drugem valu epidemije COVID-19 za normalno delovanje potrebovali več deset milijonov zaščitnih mask, prek deset milijonov zaščitnih rokavic in na milijone kosov druge opreme.
To razkriva "seznam trimesečnih strateških zalog medicinsko-tehničnih sredstev za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19", ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje in upravi za zaščito in reševanje.
Iz vladnega dokumenta je razvidna tudi pričakovana projekcija epidemiološke slike, na podlagi katere so naredili oceno potrebne zaščitne opreme. Ta naj bi bila slabša od tiste iz začetka aprila, ko je bilo v določenem trenutku kar 600 aktivnih okužb in hospitaliziranih nekaj več kot 100 ljudi, od tega jih je bilo okoli 30 na intenzivni negi.
Številke ocenjenih potreb po zaščitni opremi so sicer višje od količin, ki so jih na zavodu za blagovne rezerve nabavili v marcu in aprilu, zanje pa odšteli več kot 80 milijonov evrov. Cene na trgu so od tedaj precej padle, a bodo stroški nakupa za sprotno porabo in rezerve še vedno visoki, ob tem pa pomembno bremenili blagajne bolnišnic.
Čeprav so strokovnjaki že ob koncu prvega vala opozarjali na prihod drugega, to odgovornih ni prepričalo, da bi šli v pravočasno nabavo. Kot smo poročali, številni zdravstveni zavodi in javne institucije šele sedaj dobro začenjajo z iskanjem dobaviteljev zaščitne opreme.
Vsak mesec na milijone mask
Največ zaščitne opreme bodo potrebovali v zdravstvu, in sicer posebnih ambulantah za bolnike s COVID-19, bolnišnicah, socialno varstvenih zavodih, lekarnah in drugih kritičnih institucijah. Po ocenah in tudi glede na izkušnje iz prvega vala bi vsak mesec porabili:
- 420.000 mask tipa FFP2,
- 113.000 mask tipa FFP3,
- 1,3 milijona kirurških mask tipa IIR,
- 1,5 milijona obraznih mask, namenjenih za paciente in obiskovalce,
- 92.500 zaščitnih vizirjev,
- 250.000 zaščitnih plaščev,
- 940.000 predpasnikov z rokavi,
- 307.000 zaščitnih kap,
- 105.000 kosov zaščite za obutev,
- 2 milijona rokavic iz nitrila,
- 20.600 zaščitnih kombinezonov,
- 36.000 tesnih zaščitnih očal,
- 50 tisoč litrov razkužila za roke in
- 120 tisoč litrov razkužila za površino.
Vse to temelji na predpostavkah, da se bo v bolnišnicah zdravilo do 150 pacientov na dan, od tega bi jih bilo 50 v intenzivni negi, poleg tega bi bilo v domovih za starejše še povprečno 150 okuženih z blagimi simptomi. Upoštevane so tudi intervencije na terenu.
Za primerjavo, konec marca je bilo hospitaliziranih 117 ljudi, na vrhuncu epidemije v začetku aprila pa je bilo dnevno na intenzivni negi največ 36 okuženih s COVID-19.
Komu bi še delili zaščitno opremo
Za občine in javne službe v njihovi pristojnosti so načrtovane obrazne maske, maske tipa IIR, rokavice, kombinezoni, razkužila in v manjših količinah tudi vizirji in predpasniki. V oceni niso zajete potrebe za razdeljevanje zaščitnih sredstev občanom.
Zaposleni v kritični infrastrukturi (energetika, promet, prehrana, preskrba s pitno vodo, finance, informacijsko-komunikacijska omrežja in sistemi) bi potrebovali obrazne maske, rokavice in razkužila.
Najmanj zaščitne opreme bi šlo silam za zaščito, reševanje in pomoč (civilna zaščita, rdeči križ, gasilske enote, reševalne enote in drugi). Od 13. marca do 30. maja je pri aktivnostih na področju zaščite in reševanja sodelovalo v povprečju 2.596 ljudi na dan. Tokratne potrebe so nižje, šlo naj bi za 305 pripadnikov na dan, ki bi potrebovali zlasti maske in rokavice.
Ogromne količine mask, rokavic in druge zaščitne opreme bi potrebovali tudi državni organi, torej vlada, ministrstva, upravne enote, policija, vojska ...
Bo Počivalškov zavod še kupoval?
Vladni dokument nakazuje tudi, da bi lahko na državnem zavodu za blagovne rezerve, ki ga vodi Tomi Rumpf in sodi pod okrilje ministrstva za gospodarstvo, v prihodnjih tednih objavili serijo novih razpisov za nabavo zaščitne opreme.
"Namen priprave seznama (...) je v vhodnem podatku zavodu za blagovne rezerve, da prične s postopki priprave in objave razpisne dokumentacije za dopolnjevanje zalog navedenih zaščitnih sredstev," piše v dokumentu.
A zavod je do sedaj, kot smo razkrili, objavil le en večji javni razpis za nabavo zaščitne opreme v vrednosti okoli tri milijone evrov. Posamezne količine, ki jih kupuje zavod, so praktično enake tistim, ki bi jih zdravstvo porabilo v enem mesecu. Na primer: 108.900 mask tipa FFP3, ki nudijo najvišjo zaščito, 34.083 zaščitnih vizirjev in 263.265 zaščitnih plaščev.
Na vprašanje, ali bodo sledili novi razpisi, so na zavodu odgovorili: "V primeru prejema dodatnih sklepov vlade bo zavod objavljal dodatna naročila, sicer pa ne. Določitev vrste in količine zaščitne opreme ni v pristojnosti zavoda."
Koliko zaščitne opreme je trenutno v skladiščih blagovnih rezerv, zdravstvenih zavodov, uprave za zaščito in reševanje in drugih državnih organov, in za koliko mesecev drugega vala ta zadostuje, ni znano. Na podatke o tem čakamo že teden dni.
Bo opremo plačala država? "Pogovori intenzivno potekajo."
Zavod za blagovne rezerve je sicer s preklicem epidemije izgubil pristojnost za nabavo zaščitne opreme, tako da je to od začetka januarja spet v pristojnosti posameznih javnih zdravstvenih zavodov in državnih organov. Toda ti šele sedaj začenjajo z iskanjem dobaviteljev zaščitne opreme. Brez nepredvidenih zapletov bodo postopki trajali do jeseni.
Pomembno vprašanje je tudi, kdo bo poravnal račun za nakupe zaščitne opreme in ali bodo to bolnišnice. Bo država javnim zdravstvenim zavodom zagotovila dodatna sredstva? Na ministrstvu za zdravje še ne vedo. "Pogovori z vsemi ključnimi deležniki glede primanjkljaja oziroma financiranja v zdravstvu intezivno potekajo," so odgovorili.
"Ocenjujemo, da zaradi COVID mesečno porabimo za okvirno 100 tisoč evrov dodatne osebne varovalne opreme (maske, plašči, rokavice in ostalo), kar je strošek, ki ni pokrit s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije," so trenutne razmere komentirali v UKC Ljubljana.
"Cene posameznih artiklov so se zvišale za 300 odstotkov in več (maske, rokavice, kape, zaščitni plašči, vizirji). V času epidemije so se stroški osebne varovalne opreme povečali za približno desetkrat (s 15.000 evrov mesečno v aprilu 2019 na 190.000 evrov mesečno v aprilu 2020). Ne tako visok, vendar višji kot v preteklih letih, je strošek osebne varovalne opreme ostal tudi po koncu epidemije," so pojasnili v Splošni bolnišnici Celje.
Zaradi novih zahtev v zvezi z uporabo osebne varovalne opreme pri delu od začetka junija porabijo tudi do petkrat več osebne varovalne opreme. "Ustrezno višji je seveda tudi strošek te opreme," so dodali v Celju.
