Ko je nekdanji minister za obrambo Matej Tonin tik pred iztekom mandata podpisal pogodbo o nakupu 45 oklepnikov boxer, so ljudje iz njegove ekipe javnost prepričevali, da bo pri proizvodnji teh bojnih vozil sodelovala tudi slovenska industrija. "V pogodbo so neposredno vključena tri slovenska podjetja," je zatrjeval takratni vodja direktorata za logistiko Uroš Korošec. O njihovih imenih ni želel govoriti, ker "se še ne želijo izpostavljati".
Prvega je tako šele prejšnji teden, ko je vlada Roberta Goloba pogodbo že prekinila, v državnem zboru razkril Tonin. Gre za podjetje JE&GR iz Zagorja ob Savi, ki je že več let dobavitelj nemške orožarske družbe Rheinmetall, proizvajalca boxerjev. Zanj izdeluje nekatere dele teh bojnih vozil.
Toda to podjetje ima odlične politične povezave na slovenski desnici. Njegov prokurist je namreč Primož Jelševar, podpredsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), ki jo je kratek čas leta 2018 celo vodil. Je tudi direktor Inštituta dr. Antona Korošca, enega od pomembnejših "think-tankov" domače desnice. Na aprilskih parlamentarnih volitvah pa je kandidiral na listi koalicije Povežimo Slovenijo, tedanje politične zaveznice SDS in NSi, ki jo vodi Tonin.
Preberite še:
Orožarski TEŠ6: bataljona bi stala dve milijardi evrov
Slovenski zmagovalec posla z boxerji
343 milijonov evrov vreden posel z oklepniki, ki ga je Tonin sklenil skoraj tri tedne po parlamentarnih volitvah, bi tako koristil tudi podjetju enega ključnih mož SLS. To je včeraj posredno priznal tudi Primož Jelševar. "Na noben način nismo vezani na slovenski nakup oklepnikov boxer. Naše podjetje je dobavitelj družbe Rheinmetall, pri čemer ta opaža vedno več naročil za izdelavo boxerjev. Seveda, če bi jih neka država naročila dodatnih 50, bi verjetno tudi mi dobili dodatne posle," nam je dejal.
Kot smo že poročali, je želelo ministrstvo po dosedanjih načrtih nabaviti 136 boxerjev, četudi bi jih bilo po kriterijih zveze Nato za popolnitev obeh bojnih skupin dovolj že 90. Po pogodbi, ki jo je Golobova vlada razdrla, bi država za eno vozilo plačala 7,6 milijona evrov (z DDV). Gre sicer za trenutno ceno, ki se lahko ob podražitvah materialov še zviša. Če bi ostala enaka, bi država za vse oklepnike plačala skoraj 1,1 milijarde evrov.
To je 360 milijonov evrov več od zadnje uradne cene teh vozil iz investicijskih dokumentov, zaradi česar bi končna cena projekta dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin do leta 2030 dosegla dve milijardi evrov. Kljub temu je Tonin vztrajal pri poslu. S tem pa je šel na roko tudi podjetju JE&GR, ki je v lasti Alojza Jelševarja. To je lani ustvarilo 2,7 milijona evrov prometa. Med njegovimi tujimi referencami pa je na prvem mestu Rheinmetall. "Posle pridobivamo na trgu. Prijavljamo se na mednarodne razpise. V Evropi je več deset podjetij, ki imajo ustrezne akreditacije za delo na teh projektih. Za obrambno industrijo delamo že 25 let," je pojasnil Primož Jelševar.
Preberite še:
Skriti stroški Toninove pogodbe za oklepnike: 100 milijonov evrov
"Tonin je morda opazil mojo objavo na Twitterju"
Pri tem je zanikal, da bi bil v stiku z Matejem Toninom ali s komerkoli na ministrstvu za obrambo. Zakaj je torej nekdanji minister v razpravi med podjetji, ki bodo sodelovala pri proizvodnji boxerjev, izpostavil zgolj JE&GR? "Morda je opazil mojo objavo na Twitterju, v kateri sem zapisal, da izdelujemo ključne sestavne dele za boxerje," je odgovoril Jelševar.
Toda ni skrivnost, da ima Primož Jelševar že vrsto let odlične odnose s SDS in NSi. Marca 2018 je njegov Inštitut dr. Antona Korošca organiziral odmevno okroglo mizo, na kateri so skupaj nastopili Janez Janša, Matej Tonin in drugi prvaki strank slovenske pomladi. Po polomu SLS na parlamentarnih volitvah istega leta je Jelševar začasno prevzel vodenje stranke, ki je bila že pred tem tesno v objemu SDS. V času vlade Marjana Šarca, ki je leta 2019 začasno zaustavila načrtovani nakup boxerjev, je Jelševar pogosto nastopal na straneh Demokracije, strankarskega tednika SDS.
Po zamenjavi oblasti so prihodki Inštituta dr. Antona Korošca eksplodirali. Če so jih še leta 2019 ustvarili le 22.000 evrov, so jih lani rekordnih 84.000 evrov. K temu je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, ki mu je v času Vaska Simonitija na dveh razpisih za pluralizacijo medijev skupaj namenilo 31.000 evrov. Inštitut ga je prejel za spletni portal Slovenec.org, ki ga merilniki branosti komajda zaznajo. Na mesec tako zabeleži vsega nekaj deset tisoč klikov. Inštitut je pripravljal zbornike in organiziral javne dogodke s predstavniki nekdanje oblasti.
Preberite še:
Oklepniki in naši kavč-feldmaršali #kolumna
Na eni od zadnjih sej odbora državnega zbora za obrambo je Matej Tonin dejal, da je slovenska obrambna industrija za podjetja, ki izdelujejo boxerje, v preteklosti opravila za 50 milijonov evrov poslov. "Primož Jelševar je eden izmed solastnikov podjetja iz Zasavja. Jasno je povedal, da njegovo podjetje sodeluje pri proizvodnji vozil boxer," je izpostavil Tonin.
Kje so podjetja, o katerih je govorila Toninova ekipa?
"Žalosti me, da bomo državljani zaradi političnih preigravanj ponovno plačali visoke penale, naši vojaki pa bodo uporabljali tujo tehnologijo," je Jelševar po prekinitvi pogodbe za boxerje pred dnevi zapisal na svojem Facebook profilu. Toda dokončnega odgovora na vprašanje, koliko slovenskih podjetij bi sploh sodelovalo pri proizvodnji boxerjev še vedno ni.
Ob majskem podpisu pogodbe je tako Uroš Korošec, sicer član NSi, novinarjem zatrjeval, da bi pri poslu "posredno sodelovala vsaj še tretjina do polovica podjetij, ki so članice Grozda obrambne industrije Slovenije". A direktorica grozda Dijana Madžarac o tem včeraj ni vedela povedati ničesar: "Vodenje grozda sem prevzela s 1. julijem. Do danes nimam nobene informacije o naših članih, ki bi se dogovorili o sodelovanju pri programu boxer," nam je dejala. Poudarila je, da morebitni dogovori niso tekli na ravni grozda, ampak na ravni posameznih podjetij.
Slovenski obrambni grozd sicer združuje 45 podjetij, med njimi pa ni JE&GR. V zadnjih petih letih, ko so se z nabavo boxerjev ukvarjale že štiri vlade, so bili za domača orožarska podjetja organizirani le trije dogodki. Leta 2018 je ministrstvo, ki ga je takrat še vodila Andreja Katič, za slovenska podjetja organiziralo predstavitev programa boxer in njihovega proizvajalca. Tri leta pozneje je ministrstvo priredilo podoben dogodek, na katerem so se slovenska podjetja predstavila družbi Rheinmetall.
Konec lanskega leta pa je Organizacija za skupno oborožitveno sodelovanje (OCCAR), prek katere bi Slovenija kupila boxerje, pripravila še delavnico. Na njej so podjetja izvedela, na kakšen način bi se lahko vključila v oborožitvene programe.
