Slovenska industrija jekla (SIJ) je eno od podjetij, ki vlado Roberta Goloba od njenega prihoda na oblast najglasneje opozarjajo na posledice energetske krize. V zadnjih mesecih so se tako v SIJ, ki je ob Talumu iz Kidričevega eden od dveh največjih porabnikov energije v Sloveniji, že dvakrat odločili za znižanje proizvodnje. Glavni podpredsednik SIJ Tibor Šimonka, ki predseduje Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pa je vlado pozval k omejitvi najvišje cene elektrike za podjetja.
Toda slovenska jeklarska skupina, ki se spopada z visokimi cenami energentov in padajočimi cenami jekla na svetovnih trgih, je že pred tem dobro poskrbela za svojega večinskega lastnika – ruskega poslovneža Andreja Zubickega. Danes namreč razkrivamo, da ga skupina, ki zaposluje 3.800 ljudi, že več let na veliko financira. Do zdaj mu je posodila že več kot 80 milijonov evrov, pri čemer za ta denar zelo verjetno plačuje razmeroma nizke obresti. Po naših podatkih gre za posojila, ki niso zavarovana, njihov skupni znesek pa se vsako leto strmo povečuje. Tako ni jasno, ali in kdaj jih bo Zubicki sploh vrnil.
To ni težava le za SIJ, ki bi s tem denarjem lažje prebrodil težke čase, ampak tudi za državo, ki je še vedno četrtinska lastnica skupine. Dogajanje okrog SIJ tako vpliva tudi na vrednost njene naložbe. Država ima v nadzornem svetu SIJ dva predstavnika, ki že vsaj desetletje na odločitve večinskega lastnika nimata vpliva.
Preberite še:
Kdo so Rusi, ki imajo v Sloveniji milijonsko premoženje #foto
Rusi so nakazali 70 milijonov preveč
SIJ je v ruske roke prešel leta 2007, v času prve vlade Janeza Janše. Takrat je država večinski paket delnic prodala ruski jeklarski skupini Koks. Komisijo za privatizacijo je vodila Marija Zagožen, soproga pokojnega Jožeta Zagožna, tedanjega generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in nekoč enega od Janševih ožjih zaupnikov v SDS. Prodajo SIJ je zaznamoval nenavaden zaplet s plačilom kupnine. Čeprav je uradna cena znašala 105 milijonov evrov, so Rusi sprva na skrbniški račun države plačali kar 70 milijonov evrov več. Zakaj, nikoli ni bilo razjasnjeno.
Računsko sodišče je pozneje ugotovilo, da vlada pri prodaji družbe SIJ ni ravnala učinkovito in da postopek ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene. Ruski Koks je skupino prevzel prek podjetja Dilon, ki je bilo v lasti Andreja Zubickega in njegovega brata Evgenija Zubickega. Takrat je imel glavno besedo v imperiju družine Zubicki njun oče, pokojni Boris Zubicki, sicer član stranke Enotna Rusija, ki jo je ustanovil ruski predsednik Vladimir Putin. Toda pozneje sta se brata Zubicki sprla in se do leta 2018 dogovorila o razdelitvi naložb. Evgenij Zubicki je ostal šef skupine Koks, lastništvo SIJ pa je prepustil Andreju Zubickemu.
Prevzem SIJ so Rusi v večini financirali z bančnimi posojili, ki so jih zavarovali z delnicami slovenske skupine. To so torej počeli na enak način, kot so podjetja pred izbruhom svetovne finančne krize odkupovali slovenski menedžerji.
Preberite še:
Ker Rusi več ne morejo, zdaj "sovražnico EU" podpira financer Nova24TV
Izposodil si je za sedem mesecev plač za 3.800 ljudi
Toda leta 2016 je podjetje Dilon, prek katerega sta takrat še oba brata obvladovala SIJ, zašlo v velike težave z bankami, saj ni imelo več dovolj kapitala. Četudi sta si brata Zubicki že pred tem začela iz SIJ izplačevati dividende, s katerimi sta počasi poplačevala posojila bank, to ni bilo dovolj.
V začetku leta 2019, leto dni pred izbruhom pandemije covid-19, je zato Andrej Zubicki našel nov, precej cenejši finančni vir – posojila SIJ. Obveznosti do bank je začel poplačevati z denarjem slovenske skupine. Še leta 2018 ji je Zubicki dolgoval "le" 24 milijonov evrov. Do konca lanskega leta si je od SIJ skupaj izposodil 86,5 milijona evrov. Od tega dolga je v prvi polovici letošnjega leta uspel poplačati vsega štiri milijone evrov.
Za primerjavo: skupna vsota posojil je skoraj enaka znesku celotnega denarnega toka, ki ga je skupina SIJ ustvarila v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Takrat je zaradi povečanega povpraševanja po jeklu zabeležila rekordne rezultate, pri čemer je višje stroške cen energentov uspešno prevalila na kupce. Čisti dobiček v tem obdobju je znašal 52 milijonov evrov, neto finančni dolg skupine pa se je povečal za petino – na 256 milijonov evrov. Z denarjem, ki ga je SIJ do zdaj posodil Zubickemu, bi lahko sedem mesecev in pol financiral izplačilo plač skoraj štiri tisoč zaposlenim v skupini.
Preberite še:
Bivši šef Janševega kabineta v treh letih do dveh stanovanj
Lastniška veriga do Nizozemske
Iz skupine SIJ nam včeraj do zaključka redakcije niso odgovorili na naša vprašanja. Zanimalo nas je:
1) Kakšne so trenutne razmere znotraj skupine? Kako se odzivajo na spremembe cen energentov kot vhodnih stroškov in jekla kot končnega proizvoda? Kakšne ukrepe so sprejeli?
2) Ali držijo informacije, da nameravajo konec letošnjega leta poslati večje število zaposlenih v Acroniju na čakanje?
3) Ali so se kakorkoli spremenili načrti o 40-odstotnem krčenju proizvodnje v zadnjem četrtletju?
4) Kolikšna je izpostavljenost skupine SIJ oziroma krovne družbe do večinskega lastnika, podjetja Dilon? Ali na dana posojila prejema kakšne obresti? Če da, kolikšne so?
5) Za kaj potrebuje Dilon ta posojila?
6) Ali in kdaj jih namerava vrniti?
Tudi v letnih poročilih SIJ ni mogoče najti podrobnejših podatkov o obrestni meri in ročnosti posojil podjetju Dilon. To do zdaj še ni objavilo ne podatkov o poslovanju ne letnega poročila za lansko leto.
V vsakem primeru je manjši del tega denarja, okrog dva milijona evrov, Zubicki prenakazal na davčno ugodnejšo Nizozemsko, kjer je registrirano njegovo podjetje nabiralnik Dilon Cooperatief. Kot je razvidno iz tamkajšnjega registra, je podjetje Dilon Cooperatief na ravni skupine v letu 2020 ustvarilo skoraj 58 milijonov evrov izgube. Podatkov za lansko leto še ni.
