Kralj betona pred upniki skril milijone, kazenski pregon pa je zastaral

Poslovnež Rok Furlan, širši javnosti najbolj znan kot ljubljanski kralj betona, ki mu je država pred šestimi leti v osebnem stečaju odpisala več kot milijon evrov dolga, je dosegel novo zmago proti pravosodnemu sistemu.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč zaustavilo kazenski postopek, ki ga je tožilstvo proti Furlanu sprožilo zaradi suma oškodovanja upnikov v stečaju njegovega nekdanjega podjetja Sector Beton. Razlog: ugotovilo je, da so očitana kazniva dejanja zastarala. 

To pomeni, da se Furlanu pred sodiščem ne bo več treba zagovarjati, ker je leta 2014 praktično celotno vrednejše premoženje Sector Betona, med drugim več stanovanj v Ljubljani, v nenavadnih okoliščinah prenesel na podjetja iz tujine. S tem manevrom so praznih rok ostali podizvajalci, ki so za Furlana delali pri gradnji športnega kompleksa v Stožicah. Podjetje Sector Beton jim tako še vedno dolguje več kot tri milijone evrov. 

Toda odločitev sodišča, da je kazenski postopek proti Furlanu zastaral, je presenetila tudi tožilstvo. Tam namreč menijo, da bi morali v tej zadevi veljati bistveno daljši zastaralni roki. Sodišču tako očitajo bistvene kršitve zakona o kazenskem postopku.

Kaj se je torej zgodilo v zadevi Furlan? Kdo je odgovoren, da Furlanu ne bo treba več sedeti na zatožni klopi? In kje je danes premoženje, ki je izginilo pred upniki?

Preberite še:
Skrivnostni rešitelj kralja betona

Glavni dobavitelj betona za Stožice 

Podjetje Sector Beton je bilo ustanovljeno leta 2006. Njegova prvotna lastnika sta bila Rok Furlan in Salonit Anhovo (danes Alpacem). Istega leta je bil za župana Ljubljane prvič izvoljen Zoran Janković. Hitro je postalo jasno, da bo gradnja stadiona in športne dvorane v Stožicah eden od glavnih projektov njegovega mandata.

Tik pred začetkom gradnje športnega kompleksa Stožice, kjer je Sector Beton dobavljal beton, je edini lastnik podjetja postal Furlan. A to je bil uradno le nekaj dni – takoj zatem je namreč njegov delež prevzelo podjetje Lona Consulting s sedežem v Veliki Britaniji. 

Ali je bil njegov dejanski lastnik Furlan, ni mogoče preveriti. Pri poslih v Sloveniji ga je kot pooblaščenec zastopal celjski odvetnik Dušan Korošec.

Toda Furlan je ves ta čas ostal direktor podjetja. To funkcijo je opravljal tudi po tem, ko je Sector Beton zašel v težave, podjetje pa je podizvajalcem v Stožicah ostalo dolžno milijone evrov.

Preberite še:
Kralj betona bo moral pred sodnika

Premoženje končalo v Veliki Britaniji, Furlanovo podjetje pa v stečaju

V letih 2013 in 2014 je tako Furlan po ugotovitvah tožilstva podpisal več spornih pogodb, namenjenih umikanju premoženja pred upniki:

1) Aprila 2013 je prodal stanovanje na Čampovi ulici na Viču. Kupec je bilo podjetje Projekt Beton, kjer je bil Furlan eden od dveh direktorjev, njegov lastnik pa je bilo še eno britansko podjetje Capital UK Investments. Kupnine v višini 250 tisoč evrov nikoli ni plačalo.

2) Istemu britanskemu podjetju je Furlan decembra 2013 prodal podjetje Sector Betonarne, na katerega je nekaj tednov pred tem prenesel večstanovanjsko hišo v Medvodah. Tudi te kupnine (spet je šlo za 250 tisoč evrov) Britanci očitno niso poravnali.

3) Do junija 2014 pa je Furlan tretjemu britanskemu podjetju Mayfair International Investments prepustil še za tri milijone evrov terjatev do družb Energoplan in Gradis Skupina G, ki sta gradili Stožice. 

Takoj zatem, ko ga je Furlan "očistil" vsega vrednejšega premoženja, je podjetje Sector Beton dobilo novega lastnika. To je postalo podjetje Tonus 4, katerega lastništvo je prek Slovaške spet vodilo v Veliko Britanijo. Novi lastnik si je zatem pripojil Sector Beton, oba skupaj pa sta leta 2015 končala v stečaju. 

Ker je podjetje Sector Beton po vseh teh manevrih ostalo brez premoženja, so upniki proti Furlanu in sodelavcem vložili kazenske ovadbe. Med njimi je bil največji Salonit Anhovo, ki je skupaj s povezanimi podjetji od podjetja Sector Beton terjal več kot tri milijone evrov.

Preberite še:
Rok Furlan in prijatelji – dobavitelji avtomobilov za vplivneže

Ovadba leta 2016, obtožnica šele sedem let pozneje 

Policija je sporne posle začela preiskovati v začetku leta 2015. Decembra 2016 je Furlana in več drugih podpisnikov spornih pogodb kazensko ovadila tožilstvu. 

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zgolj po nekaj mesecih vložilo obtožnico zoper Furlana zaradi oškodovanja upnikov z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Pri tem naj bi skupaj z ostalimi obdolženimi pridobil za skoraj dva milijona evrov premoženjske koristi.

A nato se je zapletlo. Kot je razvidno iz sodne dokumentacije, je tožilstvo šest let pozneje, marca 2023, vložilo novo obtožnico, v kateri je kaznivo dejanje prekvalificiralo. Po novem so Furlanu očitali povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, ostalim pa pomoč proti tem kaznivem dejanju. Kaj se je v tej zadevi dogajalo med letoma 2017 in 2023, bomo uradno preverili danes. 

Letos pa je prišlo do novega preobrata. Senat okrožnega sodišča je namreč spomladi odločil, da se pregon v kazenskem postopku zoper Furlana in druge obdolžene ustavi. Senat vodi Vesna Pavlič Pivk, sicer nekdanja predsednica okrajnega sodišča v Ljubljani.

Tožilstvo očita sodišču, da je sklep nezakonit

Zakaj se je tako odločilo? Ker za očitana kazniva dejanja, do katerih naj bi prišlo leta 2014, zakon določa 10-letni zastaralni rok, je utemeljilo sodišče. Po njegovi oceni je torej zadeva zastarala že oktobra 2024, zato je pregon zoper vse obdolžene ustavilo.

Toda s tem se ne strinjajo na tožilstvu. Po njihovem je  sodišče napačno uporabilo določbe o zastaranju, saj bi moralo upoštevati 20-letni, ne pa 10-letni zastaralni rok. Zakaj? Ker gre po drugi, torej novejši obtožnici za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, za katerega je zaradi velike premoženjske škode in koristi predpisana hujša kazen.

Na tožilstvu so v ugovoru poudarili še, da je sklep ljubljanskega okrožnega sodišča nejasen in brez ustrezne obrazložitve. To pa pomeni, da je sodišče v bistveni meri kršilo določbe kazenskega postopka, zaradi česar je sklep sodišča o ustavitvi postopka nezakonit, ocenjujejo na tožilstvu.

To ni edini postopek, v katerem se je znašel Furlan. Od leta 2020 je v kriminalistični preiskavi zaradi suma utaje davkov pri uvozu in preprodaji avtomobilov visokega cenovnega razreda v Slovenijo. Po ugotovitvah tožilstva naj bi imel ključno vlogo v hudodelski združbi, ki je delovala v več državah in pri tem domnevno utajila za več milijonov evrov davka.

Tudi pri odpisu Furlanovega davčnega dolga niso našli nepravilnosti 

To sicer ni prvo nenavadno odločanje sodišč v primeru Roka Furlana. Leta 2019 je ogorčenje javnosti sprožil odpis več kot milijon evrov davčnega dolga v Furlanovem osebnem stečaju. Četudi je bil Furlan uradno brez premoženja, je ves čas živel razkošno. To mu je uspevalo s pomočjo nepremičnin in vozil, povezanih s podjetji, ki naj bi jih obvladoval prek drugih oseb.  

Ministrstvo za pravosodje, ki ga je takrat vodila Andreja Katič, je začelo preverjati delo upravitelja Furlanovega stečaja Janka Mačka. Ta se je branil, da v štirih letih ni našel nobenega večjega premoženja. Kot kaže, preiskava ni ugotovila nepravilnosti v delu stečajnega sodišča in upravitelja. Furlana pa od takrat ni več na seznamu davčnih dolžnikov.