Reševanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje, ki ju je finančno nasedla investicija v šesti blok spravila na rob stečaja, bo državo v prihodnjih letih stalo približno milijardo evrov.
Gre za zdaj neuradno oceno, ki nam jo je v zadnjih dveh dneh omenilo več sogovornikov iz krogov državne energetike. Kot je znano, je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer včeraj napovedal, da bo država v prihodnjih tednih sprejela interventni zakon, s katerim bo TEŠ in premogovnik izločila iz lastništva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in ga prenesla na posebno podjetje. S tem se bo šoštanjska elektrarna rešila pred stečajem, ki ji grozi v naslednjih mesecih. Le tako bo lahko zagotavljala tudi toplotno energijo za ogrevanje 35 tisoč prebivalcev Šaleške doline.
Čeprav podrobnosti reševanja TEŠ še niso znane, pa je že zdaj jasno, da bo država s to operacijo nase vzela ogromno finančno breme, pri čemer drugih možnosti praktično nima.
Preberite še:
Kdo so krivci za propadli projekt TEŠ6: Rotnik, Pahor, Lahovnik, Janša ...
Luknjo TEŠ so polnile Dravske elektrarne. Kdo jo bo zdaj?
Poglejmo številke. Iz dokumentov, ki jih je Holding Slovenske elektrarne (HSE), dosedanji lastnik TEŠ in premogovnika, poslal na ministrstvi za okolje in finance, je razvidno:
- da znaša ocenjena izguba TEŠ v letu 2025 od 150 do 200 milijonov evrov,
- da bosta skupaj s premogovnikom v istem letu ustvarila skoraj 200 milijonov evrov negativnega denarnega toka.
To luknjo je do zdaj pokrival HSE in to z dobički Dravskih elektrarn. Toda že čez štiri mesece, z začetkom leta 2025, HSE tega ne bo več smel početi. Od TEŠ namreč ne bo več mogel kupovati električne energije po cenah, višjih od tržnih. To bi bilo namreč v nasprotju z evropskimi pravili o državnih pomočeh.
TEŠ bo tako nad vodo ob izpolnitvi določenih pogojev držala le še država. Kaj to pomeni? Letno bo morala pokriti od 150 do 200 milijonov evrov minusa, ki ga bosta ustvarila TEŠ in Premogovnik Velenje. Pogodba za ogrevanje med TEŠ in Komunalnim podjetjem Velenje pa velja do septembra 2031, torej še sedem let. Rabo premoga bodo po sedaj veljavni strategiji v Šaleški dolini opustili leta 2033. Skupaj je torej govora o vsaj milijardi evrov, pri čemer je gradnja projekta TEŠ6 že stal 1,43 milijarde evrov.
Neznanka je le, koliko električne energije bo od leta 2025 naprej proizvajal TEŠ. Leta 2022 so v TEŠ proizvedli skoraj 2.600 gigavatnih ur električne in 319 gigavatnih ur toplotne energije. Medtem ko bo toplotno energijo še naprej prodajala velenjski komunali, bo električno energijo zelo verjetno morala prodajati na sprotnih avkcijah. V kakšnih količinah, za zdaj ni znano.
Dosedanji poslovni rezultati TEŠ
Projekcije poslovanja TEŠ
Preberite še:
Kako so milijoni iz TEŠ6 izginili v Švici
Dokumenti: država nima alternative
Obenem dokumenti razkrivajo, da država alternative praktično nima. Če do konca leta nase ne bo prenesla lastništva Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje, bi to lahko finančno potopilo tudi druge dele slovenske energetike.
Stečaj, ki bi nastopil v tem primeru, bi zelo verjetno pomenil konec proizvodnje električne energije v Šoštanju, posledično pa tudi oskrbe s toploto v Šaleški dolini. Takšen razplet dogodkov pa bi lahko v resne finančne težave spravil tudi HSE, eno od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, ki ima v lasti Dravske in Soške elektrarne, projekt hidroelektrarn na Srednji Savi, več družb za prodajo električne energije (ECE, Energija Plus) ...
Kot smo neuradno izvedeli, so na HSE, ki ga vodi Tomaž Štokelj, preučevali več možnosti kontroliranega reševanja TEŠ. Pogoj zanj je zelena luč evropske komisije, saj bi šlo v vseh primerih za državno pomoč. Brez te odobritve bi moral TEŠ v prihodnjih letih vračati razliko med dogovorjeno in tržno (nižjo) ceno električne energije, ki bi jo od januarja 2025 naprej prodal svojemu dosedanjemu lastniku.
Preberite še:
Pahor, Lahovnik & co. oprani vseh sumov pri zadevi TEŠ6
Kaj so bili scenariji možnega reševanja?
Katere opcije so bile torej na mizi? Prva možnost naj bi bila rešitev po vzoru Francije, Nemčije in več drugih držav. Te so namreč že pred leti uvedle nadomestilo za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo, ki je namenjeno za pomoč delujočim termoelektrarnam.
O tej možnosti, tako imenovanem mehanizmu CRM, so v Sloveniji razmišljali že pred slabim desetletjem. Največ na Elektru Slovenije (Eles), kjer so poudarjali, da je nujen za zagotavljanje stabilnosti domačega elektroenergetskega sistema. Toda težava je naslednja: po letu 2025 bodo takšni mehanizmi dovoljeni samo za elektrarne, ki ne presegajo 500 gramov izpustov na kilovatno uro, pri čemer je izpust TEŠ skoraj enkrat višji.
Med ostalimi možnostmi so na HSE preigravali še en scenarij iz Nemčije – nadomestilo lastniku za predčasno zaprtje elektrarn. A pri tem naj bi ugotovili, da to ne bi rešilo vprašanja zagotavljanja toplote Šaleški dolini. Tudi tako imenovani romunski scenarij celovitega prestrukturiranja HSE nikoli ni bil opcija. To bi namreč zahtevalo prodajo katere od hčerinskih družb ali vsaj delno privatizacijo skupine, ki po veljavni državni klasifikaciji državnih naložb velja za strateško.
