Država zapira register, v katerem se skrivajo lastniki iz davčnih oaz

V Sloveniji bo že kmalu precej težje ali celo nemogoče ugotoviti, kdo se v resnici skriva za verigami podjetij, ki segajo v davčne oaze. 

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so namreč pripravili novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki močno omejuje javni dostop do registra dejanskih lastnikov podjetij. Vanj se morajo od leta 2018 obvezno vpisati vsa slovenska podjetja, v njem pa je mogoče najti podatke o fizičnih osebah, ki se skrivajo na koncu lastniške verige, če ta vodi v tujino. 

Do teh podatkov so lahko do zdaj brez omejitev dostopali vsi, ki so se brezplačno registrirali na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). A to po novem ne bo več mogoče. Do registra bodo lahko neomejeno dostopale le banke, notarji, odvetniki, policija, tožilstvo, finančna uprava (Furs), Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). 

Vsi ostali, tudi novinarji, bomo lahko do podatkov o skritih lastnikih slovenskih podjetij prišli le, če bomo za to izkazali upravičen interes. Ta pa bo moral biti povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma. 

Zakaj se register zapira? In kaj vse smo na necenzurirano.si razkrivali s pomočjo podatkov, ki so bili do zdaj javno dostopni? 

Preberite še:
To je novi lastnik zemljišča, ki je Musarju prineslo milijone. Povezan je z Rusi.

Dostop do registra je "resen poseg v zasebnost"

Iz novele zakona, ki jo trenutno pregleduje vladna služba za zakonodajo, je razvidno, da je ključni razlog za zaprtje slovenskega registra v sodbi Sodišča Evropske unije iz novembra 2022. To je odločalo o tožbi lastnikov dveh podjetij iz Luksemburga, ki so nasprotovali temu, da lahko širša javnost dostopa do podatkov o njihovi identiteti.

Eden izmed tožnikov je trdil, da mora "pogosto potovati v države z nestabilnimi političnimi režimi in precejšnjo stopnjo splošnega kriminala, zaradi česar je izpostavljen znatnemu tveganju ugrabitve, protipravnega odvzema prostosti, nasilja in celo smrti". Enako naj bi veljalo za njegovo družino.

Sodišče jim je pritrdilo. V sodbi je poudarilo, da "javni dostop do informacij o dejanskem lastništvu omogoča civilni družbi, vključno s tiskom in organizacijami civilne družbe, boljši nadzor nad informacijami in prispeva k ohranjanju zaupanja v neoporečnost poslovnih transakcij in finančnega sistema". Toda obenem je opozorilo, da je bil "dostop širše javnosti do občutljivih osebnih podatkov, brez kakršnih koli omejitev ali pogojev, ocenjen kot resen poseg v zasebnost in varstvo podatkov". 

Določbo, ki zahteva neomejen javni dostop do registra dejanskih lastnikov, je razveljavilo. Državam članicam EU, torej tudi Sloveniji, pa je naložilo, da dostop dovolijo tistim osebam, ki izkažejo upravičeni interes.

Preberite še:
Za podjetjem, ki je državi prodalo cepivo, skrit zet Boža Dimnika

Našli smo dobavitelja cepiv, skritega v Emiratih 

Register dejanskih lastnikov je sicer uvedla vlada Mira Cerarja in to prav na podlagi evropske direktive, namenjeni preglednosti pri lastništvu podjetij. Ima tudi določene "luknje". Vanj se namreč lahko namesto končnih lastnikov vpišejo kar poslovodje ali davčni svetovalci in računovodje, ki so uradni lastniki podjetij s sedežem v eni od davčnih oaz. 

Kljub temu je bil register dejanskih lastnikov ključnega pomena pri nekaterih odmevnih novinarskih razkritjih. Julija 2023 smo tako prav s pomočjo te baze podatkov ugotovili, da so dejanski lastniki podjetja Promed, skriti v Združenih arabskih emiratih, člani družine Boža Dimnika, vrsto let enega najvplivnejših lobistov in dobaviteljev slovenskega zdravstva. Promed je v času prejšnje vlade državi za pet milijonov evrov dobavil cepivo proti gripi.

Leto dni pozneje smo s pomočjo registra ugotovili, kdo je novi lastnik elitnega zemljišča v ljubljanskih Mostah, ki ga je poslovnež Aleš Musar poceni pridobil med privatizacijo pozneje propadlega podjetja SCT Strojegradnja, na katerem bo zrasla stanovanjska soseska. 

Uradno ga je kupilo podjetje K66, iz registra pa je bilo razvidno, da se je za njim skrival ruski državljan Aleksej Krukovski, oseba iz kroga župana Moskve Sergeja Sobjanina, nekdanjega vodje kabineta Vladimirja Putina. Nato pa je lastnik podjetja z zemljiščem postal poljski investicijski bankir Cezary Smorszczewski. Gre za nekdanjega evropskega poslanca, ki je bil v letih pred tem tesno vpet v poslovno omrežje ruskega oligarha Mihaila Fridmana. 

Preberite še:
Ena najbolj znanih zasebnih klinik v roke vplivnega odvetnika in Hrvatov

Dobra novica za Škrabca, Petriča, Dimnika ...

Register dejanskih lastnikov je razkril tudi, kdo se skriva v ozadju podjetja Flycom Holdings Limited s Cipra, ki ima v Sloveniji v lasti več milijonov evrov vredno premoženje. To je Aleš Rojs, eden najvplivnejših slovenskih odvetnikov. 

Rojs je bil eden izmed trojice domačih vplivnežev, ki je leta 2020 za šest milijonov evrov kupila podjetje Digitalna slikovna diagnostika, lastnika diagnostičnega centra na Ptuju. Manj kot tri leta pozneje ga je za 30 milijonov evrov prodala luksemburškemu skladu ASEF, za katerim stojijo vlagatelji s Hrvaške. Lani je Rojs prek Cipra postal večinski lastnik kirurškega sanatorija MD Medicina v Ljubljani.

Novela zakona, ki zapira register dejanskih lastnikov, pa je zelo pomembna tudi za Janeza Škrabca, Stojana Petriča, Boža Dimnika in številne druge vplivne domače gospodarstvenike, ki so jih tuje države imenovale za častne konzule v Sloveniji. Ti po novem ne bodo več uvrščeni na seznam politično izpostavljenih oseb, zaradi česar jim pred bankami in državnimi institucijami ne bo več treba podrobneje poročati o svojem premoženju in povezavah.

Zakaj ne? Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, "se je v praksi pokazalo, da so (...) častni konzuli nesorazmerno omejeni pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti", Slovenija pa je edina od držav članic EU, ki jih uvršča med politično izpostavljene osebe.