Nacionalni preiskovalni urad (NPU) bo že v kratkem dobil novega, že četrtega direktorja v času mandata ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Dosedanji začasni direktor Uroš Lepoša je namreč vodstvu policije v začetku tedna poslal predlog za razrešitev s položaja. Danes razkrivamo ozadje dogajanja na NPU, zaradi katerega je vedno bolj ogroženo delovanje institucije, ustanovljene za odkrivanje najzahtevnejših kaznivih dejanj.
Lepoša je bil za vršilca dolžnosti direktorja NPU imenovan konec julija. To se je zgodilo po tem, ko je v nemilost vrha policije in največje vladne stranke SDS padel njegov predhodnik Igor Lamberger. Nekaj dni po hišnih preiskavah pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku je namreč stopil v bran kriminalistom NPU in zavrnil navedbe o domnevni politični motiviranosti policije, ki jih je takrat najglasneje širil Hojs. Novi generalni direktor policije Andrej Jurič, ki ga je vlada imenovala po odstopu Antona Travnerja, je zato za NPU moral najti novega človeka.
Našel ga je v Lepoši, ki je hitro spoznal, kam je prišel. Isti dan, ko je bil imenovan, je Hojs policiji odredil revizijo več preiskav NPU, s čimer je prekoračil zakonska pooblastila. Ni minilo dolgo, ko je v nemilost padel tudi Lepoša.
Tri tedne po njegovem imenovanju so namreč na NPU prišli inšpektorji za notranje zadeve. Opravili so izredni nadzor nad ravnanjem s tajnimi podatki. Po naših informacijah so želeli pridobiti nekatere najbolj občutljive podatke, tudi tiste o tajnih sodelavcih policije. Temu naj bi Lepoša odkrito nasprotoval. Tudi zato je bilo že konec avgusta bolj ali manj jasno, da za poln mandat na NPU nima možnosti. Že takrat naj bi Jurič odredil, naj na policiji zanj hranijo prejšnje delovne mesto.
Preberite še:
Razkrivamo vsa navodila ministra Hojsa policiji
Izbrali so mu pomočnico po volji SDS
Po naših informacijah so se pritiski na Lepošo v zadnjih tednih še stopnjevali. Vrh policije naj bi ga silil, da za svojo pomočnico imenuje Petro Grah Lazar. Gre za izbranko SDS, ki je bila po prvotnem načrtu že pred Lepošo predvidena celo za direktorico NPU. Toda za ta položaj ni izpolnjevala pogojev. Na policiji je bila zaposlena le tri leta. Tam po naših informacijah ni samostojno vodila nobenega od primerov, ampak je imela različne vloge v skupinah preiskovalcev in forenzikov. Nato je odšla v službo na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko.
Grah-Lazarjevo bi morala za pomočnico direktorja NPU izbrati kadrovska komisija, v kateri so sedeli štirje člani. Predlog za njeno imenovanje sta podprla le dva: ob Juriču še predstavnik Hojsovega ministrstva. To ni bilo dovolj. Preostala dva člana, Lepoša in Božidar Južnik, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na policijski upravi Ljubljana, sta bila kljub hudim pritiskom proti.
Po nekaterih informacijah naj bi Lepoša izgubil potrpljenje zaradi pritiskov, povezanih s konkretno policijsko operativo. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi posamezni visoki uslužbenci policije skušali z navodili usmerjati delo NPU in posamezne primere, ki jih je obravnaval. Med njimi naj bi prednjačil Vojko Urbas, ki je bil prvi mesec vlade Janeza Janše imenovan za začasnega direktorja uprave kriminalistične policije. Za katere primere je šlo, uradno ni mogoče izvedeti. Z Lepošo nam v zadnjih dveh dneh ni uspelo stopiti v stik. Več virov blizu policije nam je potrdilo, da je odločitev o odstopu sprejel zaradi dogajanja minuli vikend.
Preberite še:
Janša in Hojs našla ubogljivega šefa NPU
Cilj ostaja isti: ukinitev NPU, kot ga poznamo
Vse to bi lahko nakazovalo, da vrh policije nadaljuje izvajanje načrta SDS za de facto ukinitev NPU v obliki, kot je bil ustanovljen. Kot smo že poročali, je Janša sredi julija v odgovoru na vprašanje Zmaga Jelinčiča, sicer preiskovanca NPU v zadevi Azerbajdžan, poudaril, da je bil NPU postavljen kot politični projekt. "To je organ, ki je zunaj sistema. Najprej ga je treba depolitizirati, tako da ne bodo sami sebi določali nalog," je poudaril Janša.
Že tri dni pozneje je Hojs Juriču naročil, naj preuči navodila o določitvi kaznivih dejanj, ki jih preiskuje NPU. Gre za akt, ki določa podrobnosti sodelovanja NPU z drugimi policijskimi enotami. Zagotavlja mu strokovno avtonomnost in operativno samostojnost, ki sta ključna pogoja, da se lahko njegovi kriminalisti ukvarjajo z najzahtevnejšimi zadevami. Toda Hojs se je temu očitno odločil narediti konec. Jurič je moral do konca meseca pripraviti predloge sprememb predpisov, ki bodo NPU povsem podredile generalnemu direktorju policije.
Lepoša v tej igri očitno ni več želel sodelovati. V naslednjih tednih ali mesecih se bo morda izvedelo, ali in kakšno "umazano delo" bi še moral opraviti do izbire naslednika s polnim mandatom, a je raje odšel.
