Preživel je šest vlad in tri mandate vodil državno banko. Zdaj ga je politika nepričakovano odslovila. Sibil Svilan namreč ni dobil novega, že četrtega mandata za vodenje SID - Slovenske izvozne in razvojne banke. Nadzorni svet, v katerem sedijo predstavniki vlade, se je odločil, da po petnajstih letih namesto Svilana imenuje novega predsednika uprave. To so danes potrdili tudi v SID banki.
Za novega prvega moža SID banke so izbrali Damijana Dolinarja, nekdanjega vodjo službe za upravljanje tveganj v Unicreditu, ki je bil do sedaj v vodstvu slovenske Sberbank. Njegov mandat se bo začel z začetkom prihodnjega leta. SID banka bo dobila še dva nova člana uprave. Prva je Stanka Šarc Majdič, nekdanja izvršna direktorica za področje tveganj v Gorenjski banki. Drugi pa je Gašpar Ogris Martič, nekdanji dolgoletni šef Sberbank. Vsi trije morajo dobiti še dovoljenje Banke Slovenije za člana uprave.
Kadrovski postopek je potekal od letos spomladi. Pri 63 letih se je za nov petletni mandat potegoval tudi Svilan, vendar s kandidaturo ni prepričal nadzornega sveta. Za nov mandat je neuspešno kandidiral tudi dosedanji član Goran Katušin. Člani nadzornega sveta so Marjan Divjak in Leo Knez (oba prihajata s finančnega ministrstva), Zlatko Vili Hohnjec in Marko Tišma (zaupnika ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška), ekonomist Igor Masten in Janez Tomšič, ki je letos spomladi postal član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Svilan naj bi v zadnjih tednih pri predstavnikih vlade Janeza Janše lobiral, da bi se obdržal na čelu SID banke, ki upravlja s tremi milijardami evrov bilančne vsote. Ni mu očitno pomagalo niti to, da je prisluhnil željam vlade za financiranje nekaterih projektov, sodeloval je na primer pri ustanavljanju mednarodnega sklada Tri morja, ki ga snujejo politični prijatelji SDS na Poljskem. Po naših informacijah naj bi Svilan že zagrozil s tožbami zaradi domnevnih nepravilnosti pri postopku izbire novega vodstva SID banke.
Preberite še:
Vladni fiasko: obljubljali posojila, podjetja ostala na suhem
Pomagal izbranim dobaviteljem zaščitne opreme
Svilan je imel med prvim valom epidemije covid-19 pomembno vlogo pri polnjenju državnih skladišč z zaščitno opremo in medicinskimi ventilatorji. Takrat je SID banka pod njegovim vodstvom odobravala bančne garancije izbranim dobaviteljem, ki se jim je na Kitajskem uspelo dokopati do zaščitnih mask, rokavic in ventilatorjev ter jih po precej višji ceni prodati slovenski državi. To je počela tudi po navodilu predstavnikov vlade.
Svilan, ki velja za precej konzervativnega bankirja, je namreč podlegel pritiskom politike, naj pomaga pri konkretnih poslih z zaščitno opremo. Tako je med drugim odobril bančno garancijo podjetju Geneplanet in Jocu Pečečniku. Geneplanet je za osem milijonov evrov dobavil 220 ventilatorjev (polovico jih je država vrnila), pri čemer je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek osebno klical na zavod za blagovne rezerve, naj temu podjetju nakažejo avans. Ta posel preiskujeta tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in parlamentarna komisija za preiskavo poslov z zaščitno opremo, ki jo vodi Robert Pavšič iz LMŠ. Igralniški poslovnež je medtem z državo sklenil enega največjih poslov z zaščitno opremo v vrednosti 16 milijonov evrov.
Manj uspešen je bil Svilan z državno jamstveno shemo, sta jo Janša in Počivalšek lani spomladi napovedovala kot ključni ukrep za reševanje likvidnosti slovenskih podjetij v času epidemije covid-19. Dejansko se je izkazala za polomijo. Do konca lanskega leta so komercialne banke odobrile vsega 72 posoji ki l z državnim kritjem v vrednosti 62 milijonov evrov. Izkoriščeni so bili le dobri trije odstotki sredstev, ki so na voljo. Svilan je to pripisal izboljšanju situacije zaradi ukrepov vlade. Toda v resnici je bila jamstvena shema preveč zapletena, pogoji prestrogi, delež državnega jamstva pa prenizek. Velik del odgovornosti je tudi na vladi oziroma ministrstvu za finance, ki ni pravočasno pripravilo ustreznih aktov v zvezi z jamstveno shemo.
Preberite še:
Državnega denarja za podjetja ni, za projekt Poljakov je
Zakaj so morali oditi vodilni v Unicreditu
Tudi nekateri novi člani uprave SID banke so imeli težave v svoji karieri. Tako se je Damijan Dolinar, ki je leta 2002 začel pot v Unicreditu kot analitik in se pozneje prebil v sam vrh banke, od nje jeseni 2019 poslovil. Preselil se je v upravo Sberbank. V istem času so Unicredit zapustili še nekateri drugi vodilni bankirji, tudi dolgoletni prvi mož Stefan Vavti.
Kmalu zatem smo razkrili, da je Banka Slovenije pri celovitem nadzoru poslovanja Unicredita odkrila nepravilnosti. Četrta največja slovenska banka je večkrat kršila zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako ni zagotovila ustreznih pogojev notranjih kontrol za ugotavljanje in prepoznavanje transakcij, pri katerih se je pojavilo tveganje za pranje denarja. V več primerih ni preverila njihovega ozadja in namena.
Po naših informacijah je bila zamenjava vodilnih zaposlenih posledica tudi ene največjih nasedlih zgodb Unicredita v Sloveniji, v katero so bili očitno neposredno vpleteni tudi njeni nekdanji vodilni. Gre za sanacijo Livarja, ene največjih slovenskih livarn z več kot 700 zaposlenimi. Unicredit, ki je bil do Livarja izpostavljen z več kot osmimi milijoni evrov posojil, je njegovo lastništvo prepustil vlagateljem, skritim za davčnimi svetovalci.
Tudi mandat Gašparja Ogrisa Martiča na čelu slovenske Sberbank se je pred kratkim zaključil. Konec novembra lani ga je zamenjala Jana Benčina Henigman, sam pa je postal svetovalec predsednika Sberbank Europe na Dunaju. To funkcijo je opravljal šest mesecev, po podatkih njegovega poslovnega profila Linkedin pa se od junija preživlja kot samostojni svetovalec.
Preberite še:
Razkrivamo: zakaj so padale glave v slovenskem Unicreditu
