Inšpektorji agencije so prejšnjo sredo vstopili v prostore krovne družbe HSE. Zasegli so podatke z več računalnikov in elektronskih naprav o poslih s kupovanjem in prodajo električne energije. HSE bi jih moral javno objavljati po evropski uredbi, namenjeni preprečevanju zlorabe in manipulacije pri trgovanju z električno energijo, a tega do zdaj ni počel.
Informacijo o preiskavi so včeraj potrdili tudi na HSE. Pojasnili so, da se je preiskava opravila zaradi suma kršitve določb evropske uredbe, "in sicer v zvezi s prepovedjo trgovanja na podlagi notranje informacije in obveznostjo pravočasne objave notranje informacije".
Preiskujejo tri zadeve. HSE grozi kazen.
Po naših informacijah naj bi preiskava agencije zajemala tri zadeve. Preverjala naj bi, zakaj HSE mednarodni Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in agenciji ni poročal o transakcijah, povezanih z veleprodajnimi energetskimi trgi. Gre za prekršek, za katerega je najvišja zagrožena kazen 125 tisoč evrov.
Toda najtežji očitek se nanaša na sume trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije pri trgovanju z električno energijo. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi na agenciji zaznali najmanj en posel, pri katerem so se pojavili ti sumi. HSE bi moral po uredbi in zakonodaji o teh sumih obvestiti agencijo, a tega očitno ni storil.
Tudi zaradi tega holdingu, ki ga vodi Stojan Nikolić, grozi plačilo 125 tisoč evrov kazni. A ta bi lahko bila še občutno višja, če bi inšpektorji ugotovili, da so na HSE notranje informacije uporabili, jih razkrili tretjim osebam ali jih razširjali s ciljem tržne manipulacije, torej dogovora, s katerim več oseb usklajeno in vnaprej določi (za potrošnika višjo) ceno določenega posla. V tem primeru bi lahko agencija holding v najslabšem primeru kaznovala tudi z globo do desetih odstotkov letnega prometa.
HSE: Preiskave so del poslovanja. Mar res?
Ker je družba HSE lani ustvarila približno 1,5 milijarde evrov prihodkov, bi kazen v tem primeru lahko znašala skoraj 150 milijonov evrov. Na Agenciji za energijo, ki jo vodi Duška Godina, sicer "zaradi zaščite postopkov preiskave do zaključka postopkov ne morejo in ne smejo dajati nobenih informacij".
Po naših informacijah pa je agencija prijavo nekaterih sumov prejela od mednarodne agencije ACER. Kdo je HSE prijavil evropskemu regulatorju, ni mogoče izvedeti. Na sedežu ACER v Ljubljani so nam pojasnili le, da ne komentirajo ne prijav ne potencialnih zadev v preiskavah, saj so te v pristojnosti nacionalnih regulatorjev. Kot so razložili, obvestila prejemajo prek prijav o sumljivih transakcijah, ki jih je mogoče vložiti na njihovi spletni strani ali po drugih kanalih.
Čeprav na HSE poudarjajo, da so preiskave v reguliranih dejavnostih, kot so na primer bančništvo, zavarovalništvo ali trgovanje z energenti, "del poslovanja", bi se državni holding z izreko prekrška znašel med redkimi energetskimi družbami, ki so jim nacionalne agencije naložile plačilo globe.
Letos so se na udaru znašle le tri. Daleč najvišjo globo je morala plačati britanska družba Engie Global Markets, ki ji je tamkajšnji regulator odmeril plačilo 2,4 milijona evrov zaradi manipulacije z veleprodajnimi cenami plina. Preiskava se je začela jeseni 2016, končala pa z dogovorom o plačilu globe in sprejetju dodatnih ukrepov. Do zdaj najvišja odmerjena kazen po uredbi znaša 25 milijonov evrov, ki jo je španski regulator odredil družbi Iberdrola Generacion, o njeni pritožbi pa trenutno odloča sodišče.
Zakaj zloraba trga ni dobra? Ker draži elektriko.
Uredba, ki jo je EU sprejela leta 2011, daje nacionalnim agencijam velika pooblastila pri preganjanju spornih praks na področju trgovanja z električno energijo. Njen cilj je zagotoviti, da veleprodajne cene, ki jih pogosto narekujejo največje energetske korporacije, odražajo pošteno in konkurenčno tržno tekmo.
Največje energetske družbe v Evropi, ki trgujejo z električno energijo, so namreč tudi lastnice proizvodnih zmogljivosti, torej elektrarn. To pomeni, da imajo notranje informacije o predvidenih težavah v dobavi električne energije, ki lahko vplivajo na njeno ceno. Ker tudi na podlagi teh informacij sprejemajo odločitve o nakupih in prodaji elektrike, imajo zato že v začetku prednost pred konkurenti. Vse to draži elektriko za končnega kupca – gospodinjstva in podjetja.
Uredba zato preprečuje, da bi dobiček ustvarjali z zlorabo trga in nanj uvažali prakse borznih trgov v finančnih ali drugih panogah. Na katero obdobje se nanaša preiskava v HSE, za zdaj ni znano. Aktualni prvi mož HSE Stojan Nikolić vodi družbo od marca letos. V energetiko je pred petimi leti prišel iz finančnih krogov, za njim je bogata kariera v skupinah Poteza in Zavarovalnica Triglav. Od letos sta člana poslovodstvu HSE še Viktor Vračar in Mirko Marinčič.
"Sama preiskava je potekala brez posebnosti in ni motila delovnega procesa. Zavezani smo k poslovanju v regulatornih okvirih in skladno s pravili dejavnosti," pojasnjujejo na HSE. O njej so obvestili tudi nadzorni svet družbe, ki ga vodi Tomaž Besek.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net