Objavljamo nov dokaz, da je Dijana Đuđić, 32-letna državljanka Bosne in Hercegovine, pri kateri je Slovenska demokratska stranka (SDS) najela skoraj pol milijona evrov posojila, povezana z Rokom Snežičem, ki si je z Janezom Janšo delil zaporniško celico na Dobu.
Snežič je v širši javnosti najbolj znan kot davčni svetovalec, ki se je leta 2013 zaradi utaje davka pri uvozu luksuznih jaht s tožilstvom pogodil za alternativno kazensko sankcijo.
Da bi se izognil plačilu, je razglasil osebni stečaj, vse premoženje in poslovanje pa preselil v Bosno in Hercegovino. "Slovenija me ne zanima, dokler se ne zamenja vlada," je lani poleti za Planet TV dejal Snežič. V Slovenijo se je vračal le ob koncih tedna, ki jih je preživljal v zavodu za prestajanje kazni na Dobu.
Snežičeva žena solastnica strankarske televizije
Tam Snežič z Janšo, ki je na Dobu preživljal zaporno kazen, očitno ni spletel le prijateljskih vezi.
Njegova žena Klavdija Snežič je ena od lastnikov strankarske televizije Nova24TV. Zgodba s posojilom iz BiH pa nakazuje, da ima Snežič pomembno, morda celo ključno vlogo v mreži, ki SDS pomagajo pri financiranju stranke.
Gre za mrežo, ki po pridobljenih podatkih sega v tri države: Slovenijo, BiH in Madžarsko.
Dobra dva tedna pred podpisom posojilne pogodbe je Janez Janša v mariborskem klubu Trust tako pomenkoval z Rokom Snežičem. V ospredju Snežičeva žena Klavdija in estradnica Sabina Remar, ki je sliko kasneje izbrisala s svojega profila. Spodaj objavljamo posnetek zaslona.
Že včeraj smo poročali, da je v zadnjih letih več slovenskih podjetij, večinoma davčnih dolžnikov, končalo v rokah oseb iz mesta Prijedor, ki so imela vlogo slamnatih lastnikov, zadolženih za zaprtje teh podjetij in kupovanje časa pred stečajem.
Eden od teh je tudi Zoran Stakić, državljan BiH, ki je direktor podjetja RM Vuk, davčnega dolžnika, ki je bilo pred tem v lasti družine Mirana Vuka, župana Zavrča in člana SDS. Družina Vuk je posle že prenesla na novo podjetje, RM Vuk pa bo očitno končal v stečaju. Snežič je že pred leti potrdil, da je bil Vukov davčni svetovalec. Po naših informacijah je prav Snežič v BiH "našel" Stakića.
Po podatkih, ki smo jih danes pridobili iz BiH, je Zoran Stakić dober prijatelj Dejana Resanovića, direktorja podjetja Moj Kafein, ki ga je v Sloveniji ustanovila Dijana Đuđić, posojilodajalka SDS. Dokazni material hranimo v uredništvu.
Sklep o imenovanju Dejana Resanovića za zastopnika podjetja Moj Kafein, ki je bila pred izbrisom davčni dolžnik, je podpisala Đuđičeva. Tudi Resanović – tako kot Đuđićeva in Stakić – prihaja iz Prijedora. POP TV je včeraj poročal, da sta Snežič in Đuđićeva lani najmanj trikrat skupaj potovala v BiH. Tako Stakić kot Resanović sta danes popoldne izbrisala lastna profila na družabnem omrežju Facebook.
Mama članica stranke Milorada Dodika
Po naših podatkih je Dijana Đuđić končala pravno fakulteto v Banjaluki in je bila do lanskega leta zaposlena na republiški geodetski upravi (RUGIP) v Prijedoru. Njena mama je vodja te lokalne enote in je članica stranke Neodvisni social-demokrati Milorada Dodika.
Denar nakazal na Madžarsko
Da pri povezavah med Snežičem in osebami iz Prijedorja ne gre za naključje, nakazuje še en podatek.
Dijana Đuđić ima namreč kot samostojna podjetnica enega od transakcijskih računov odprtega na Madžarskem. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je na ta račun iz Slovenije prejemala denar. 50 tisoč evrov je prejela 15. decembra, le štiri dni pred podpisom pogodbe z Janšo o odobritvi 450 tisoč evrov vrednega posojila SDS.
"Na svetovni splet sem dal oglas, da potrebujem več delavcev, in javila se je omenjena gospa. K meni je poslala osem delavcev iz Prijedora in Banjaluke," je dejal Bek.
Potrdil je, da pozna tudi Roka Snežiča. "Včasih se obrne name in me vpraša, ali potrebujem kakšne delavce," je pojasnil Jože Bek. Prav tako je potrdil, da je denar nakazal na Madžarsko.
Posojilo pri Đuđićevi uredili Madžari
Gre za državo, iz katere prihajajo podjetja, ki imajo v lasti vedno več medijev iz kroga SDS.
Madžarska medijska podjetja, tesno povezana z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz, namreč že leto dni povečujejo vpliv v Sloveniji.
V začetku lanskega leta so prevzela večinski lastniški delež v medijskem projektu Nova24TV, ki so ga v SDS pripravljali z denarjem članov in simpatizerjev. Julija lani pa je podjetje Ripost, ki je v lasti Petra Schatza, odkupilo še 52-odstotni delež v podjetju Nova obzorja, ki izdaja tednika Demokracija, strankarsko glasilo SDS, in Škandal.
"Izkazali so (Madžari, op. a.) interes za nakup deleža SDS, a ga lahko kupijo šele leta 2019 zaradi njihovih bilančnih razlogov," je pojasnil Janša in dodal: "Nato so nam za ta čas pomagali najeti posojilo."
Skrivnost računa na Madžarskem
Če Janševe navedbe držijo, ostaja odprto, kakšne so poslovne in druge povezave v trikotniku Ripost – Rok Snežič – Dijana Đuđić. Vse to še bolj zamegljuje izvor denarja, ki ga je SDS posodila Đuđićeva. Domnevati pa gre, da je račun na Madžarskem odprla, ker se je BiH lani znašla na seznamu držav, s katerimi je povečano tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. To posledično pomeni večji nadzor državnih organov nad transakcijami med Slovenijo in BiH.
Že včeraj smo razkrili, da je Đuđićeva med avgustom in decembrom lani v Sloveniji posodila za najmanj 1,64 milijona evrov denarja. V najmanj dveh primerih je strankam skupaj prinesla skoraj 1,2 milijona evrov v gotovini. Posojilne pogodbe je overil notar Jože Sikošek, ki je overil tudi pogodbo med SDS in Đuđićevo.
Nelogičnosti posojila
Visoko posojilo, ki ga je najela SDS, v pomembni meri odstopa od dozdajšnjih praks te stranke. Prav tako ni jasno:
- zakaj SDS kot finančno najbolje stoječa slovenska stranka sploh potrebuje skoraj pol milijona evrov posojila,
- zakaj namerava toliko denarja porabiti za kampanjo.
Poglejmo številke. Med največjimi strankami v Sloveniji SDS dobi največ denarja iz članarin. Leta 2015 je imela 1,4 milijona evrov prihodkov, leta 2016 pa 1,2 milijona evrov. Za primerjavo, Socialni demokrati (SD) imajo kot tretja finančno najmočnejša slovenska stranka skoraj polovico manj prihodkov, hkrati pa so bili do lani najbolj zadolženi.
Samo leta 2016 je SDS ustvarila 140 tisoč evrov presežka prilivov nad odlivi.
Vprašanje, zakaj Janševa stranka potrebuje tolikšno posojilo, je še toliko bolj na mestu ob dejstvu, da SDS denarja, ki ga je dobila iz posojila, neposredno in v celoti ne more porabiti za volilno kampanjo, kar je Janša včeraj utemeljil kot razlog za zadolžitev.
Najprej zato, ker bo zadnji del posojila (150 tisoč evrov) SDS črpala šele 15. januarja 2019, torej več kot pol leta po državnozborskih volitvah in dva do tri mesece po lokalnih. Poleg tega so stroški časovno vezani na obdobje volilne kampanje, ki se lahko začne 30 dni pred dnem glasovanja, konča pa 24 ur pred dnevom glasovanja.
SDS lahko denar ob začetku kampanje za volitve, ki bodo 3. junija, nakaže s strankinega računa na volilni račun, ki je časovno omejen. Zakon celo določa, da lahko organizator volilne kampanje pridobi posojilo samo pri bankah in posojilnicah pod enakimi pogoji kot druge osebe. Dan zapadlosti posojila za volitve ne sme biti kasnejši od 30 dni do roka zaprtja računa.
Prav tako zakonodaja omejuje, koliko lahko posamezna stranka porabi za volitve. Organizator volilne kampanje lahko s svojega tekočega računa na poseben račun prenese največ 0,4 evra sredstev na volilnega upravičenca, kar je leta 2014, ko so bile zadnje parlamentarne volitve, znašalo 685 tisoč evrov.
Sankcije za kršitev so visoke
Za primerjavo, SDS je leta 2014 z rednega računa na volilni račun prenesla le 79 tisoč evrov, torej več kot petkrat manj od vrednosti posojila, najetega pri Đuđičevi. Tedaj je slabih 90 tisoč evrov zbrala z denarnimi prispevki fizičnih oseb.
SDS je na takratnih volitvah, na katerih je dosegla drugo mesto, skupaj zbrala 169.700 evrov, kar je skoraj trikrat manj od vrednosti najetega posojila pri Đuđićevi. Poznavalci volilnih kampanj, s katerimi smo se pogovarjali v preteklih dneh, so nam zatrdili, da cene kampanj v zadnjih letih zaradi krepitve vloge svetovnega spleta in manjšega števila televizijskih oglasov padajo.
Tako obsežna zadolžitev pri državljanki BiH je težko razumljiva tudi zato, ker gre za očitno kršitev zakonodaje, po kateri lahko politična stranka od fizičnih oseb pridobiva posojila le do višine desetkratnika povprečno bruto mesečne plače v Sloveniji, torej le dobrih 16 tisoč evrov letno.
To pomeni tudi veliko tveganje. Zakon o političnih strankah med mogočimi sankcijami za kršitve celo navaja polletno polovično zmanjšanje dotacij, ki jih stranka prejema iz državnih in občinskih proračunov. V skrajnem primeru bi lahko SDS izgubila približno 250 tisoč evrov prihodkov.
Janša je včeraj zatrdil, da je"po interpretacijah, ki so bile dane nam, ta omejitev 172 tisoč evrov na leto". Pri tem velja spomniti, da so amandma k zakonu, ki je predvidel to omejitev, pred leti vložili ravno poslanci SDS, ki so jih podprli še kolegi iz Nove Slovenije (NSi).
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
