Država je lani med prvim valom epidemije covid-19 od podjetij Korez Sorting Group in Zaščita Lukač nabavila več kot milijon mask domače proizvodnje. Sestavljene so iz netkanega blaga, ki je podobno prtičkom, in dveh elastik. Leto dni po nakupu se potrjuje, da je šlo za enega najbolj zgrešenih poslov z zaščitno opremo.
Maske se namreč še vedno nahajajo v skladiščih Zavoda za blagovne rezerve in tam bodo očitno tudi ostale. "Maske niso bile sproščene," so nam pojasnili na zavodu, ki ga vodi Tomi Rumpf, dolgoletni prijatelj ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Za razliko od higienskih mask in zaščitnih mask, ki jih lahko kupimo v lekarnah in trgovinah, pa maske domače proizvodnje "nimajo predpisanega roka trajanja". To pomeni, da jih zavodu ni treba uničiti.
Preberite še:
Počivalška pri maskah z gumico postavili na laž
Preplačali maske, ki jih nihče ni hotel
Kot smo razkrili med prvim valom epidemije lani aprila, so bile te maske krepko preplačane:
1) Podjetje Korez Sorting Group je državi prodalo pol milijona mask po ceni 76 centov (brez DDV), skupaj torej za 380.000 evrov.
2) Podjetje Zaščita Lukač, ki je ponudilo maske z boljšimi kirurškimi elastikami, pa je prodalo 600.000 mask za 480.000 evrov. Za eno masko je prejelo 80 centov (brez DDV).
Podjetje Seti, dobavitelj materiala za njihovo izdelavo, je bilo enake maske pripravljeno dobaviti po skoraj polovico nižji ceni, po kateri jih je kupila država. Poleg tega jih je več slovenskih občin zavrnilo, saj po njihovem mnenju niso bile primerne za uporabo. V bran domačih dobaviteljev je takrat stopil Počivalšek, ki je poudaril, da so maske prestale strokovno preverjanje materiala na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. "Dvomi in celo posmehi, da gre za slab izdelek, so zlonamerni in celo sramotni do slovenske domače obrti, ki tedensko ustvari že več kot 700.000 zaščitnih mask. Če to ni dosežek, res ne vem, kaj je," je zapisal.
Toda županov in nekaterih lokalnih štabov uprave za zaščito in reševanje ni prepričal. Maske so bile v celoti ali v delu vrnjene iz desetih regij, in sicer pomurske, vzhodnoštajerske, koroške, gorenjske, osrednjeslovenske, obalne, notranjske, dolenjske, zasavske in podravske regije. Namesto teh mask so od države prejeli troslojne higienske maske, ki so danes v najširši uporabi.
Preberite še:
Počivalškovi krepko preplačali maske z gumico
Sova nasprotovala poslu
Dodatno ozadje enega od teh poslov je v poročilu o reviziji poslov z zaščitno opremo osvetlilo tudi računsko sodišče. Ali je to eden od poslov, ki jih je naznanilo policiji, ni znano. Ugotovilo pa je, da podjetje Korez Sorting Group sploh ne bi smelo dobiti 380.000 evrov vrednega posla za dobavo mask. Opozorilo je, da je zavod za blagovne rezerve po posredovanju ministrstva za gospodarstvo pogodbo s podjetjem podpisal le dan pred prvo dobavo mask.
S prednostno obravnavo tega ponudnika so prehiteli celo Slovensko varnostno obveščevalno agencijo (Sova). Ta je šele naknadno podala negativno varnostno oceno podjetja in opozorila, "da bi lahko bili v primeru poslovanja države z izbranim ponudnikom ogroženi nacionalni interesi Republike Slovenije". Zakonska partnerica Franca Koreza, lastnika podjetja Korez-Sorting Group, je bila po prepričanju tožilstva vpletena v hekerski napad na Luko Koper in še dve drugi podjetji leta 2011. Mateja Korez, prej Šnajder, je spremenila tudi ime svojega računovodskega podjetja in ga poslala v stečaj. Enako usodo je dočakalo njeno humanitarno društvo.
Za podjetji Korez Sorting Group in Zaščita Lukač je bil posel z zavodom za blagovne rezerve prvi in tudi zadnji posel z javnimi naročniki.
