Vladni načrt o ukinitvi neodvisnosti osmih javnih agencij, ki jih želi brez javne razprave združiti v dve "super agenciji", neposredno podrejeni vladi, razburja duhove tudi v koaliciji. O predlogu zakona, ki ga je v tajnosti pripravilo ministrstvo za gospodarstvo Zdravka Počivalška, namreč po naših informacijah niso vedeli ničesar ne v DeSUS ne v poslanski skupini SMC.
Predsednik DeSUS Tomaž Gantar naj bi tako od predsednika vlade Janeza Janše zahteval pojasnila, zakaj vlada predlog zakona sprejema na takšen način in v tajnosti. Da Počivalškovemu predlogu nasprotujejo, pa so daIi v stranki vedeti že v soboto. "Pričakujemo obširno javno razpravo in pripravo predloga, ki bo skladen s pravnim redom EU in načeli Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)," so sporočili iz DeSUS.
Kaj o Počivalškovem predlogu mislijo poslanci SMC
Počivalškov predlog naj bi presenetil tudi poslance njegove lastne stranke. Več naj bi jih bilo nezadovoljnih s predlogom, saj so ga prvič videli šele v petek, ko smo ga objavili na necenzurirano.si. Eni, med njimiGregor Perič, tako predlog podpirajo, drugi si puščajo več manevrskega prostora. "Če bi združevanje javnih agencij prineslo pozitivne učinke za večjo sinergijo in učinkovitost, smo v SMC ideji o združevanju, tam, kjer je to smiselno in potrebno, naklonjeni. Ne glede na morebitno združevanje krnitev avtonomnosti in neodvisnosti ni sprejemljiva, zato mora zakon postaviti jasen okvir delovanja, ki bo onemogočal politične vplive na delovanje agencij. Podpiramo, da se o predlogu zakona opravi široka javna razprava in, da se rešitve ustrezno pretehtajo skupaj z vsemi deležniki," je danes sporočila vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga.
"Načeloma predlog podpiram. Ko dobimo končno verzijo, se bomo opredelili kot poslanska skupina," pa nam je včeraj pojasnil predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki se že nekaj časa omenja kot najresnejši kandidat za Počivalškovega naslednika na vrhu SMC. Če bo predlog sprejet, se bo s položajev v agencijah zelo verjetno moralo posloviti več ljudi, ki jih je tja pomagal nastaviti SMC.
Precej bolj jasni so v NSi. "Zakon je bil predstavljen koaliciji in je v fazi usklajevanja. Predstavljen je bil model Nizozemske, kjer so z združevanjem zagotovili večjo neodvisnost. Več kadra pomeni več zbrane stroke na enem mestu, lažjo organizacijo dela in manjše možnosti vplivov na odločitve agencije," nam je včeraj dejal predsednik NSi Matej Tonin.
So zakon držali v predalu, ker so se bali Bruslja?
Po informacijah, ki smo jih zbrali včeraj, je Počivalškovo ministrstvo predlog zakona dejansko pripravilo že poleti. V dokumentu je tako mogoče prebrati, da bi morala v imenu ministrstva za finance pri pripravi zakona kot državna sekretarka sodelovati Irena Nunčič. Ta že nekaj časa ni na tem položaju, saj jo je vlada konec avgusta imenovala za vršilko dolžnosti direktorice Finančne uprave RS (Furs).
Takrat je bilo na vrhu na Brdu o tem predlogu edinkrat govora tudi na koaliciji. Tonin je včeraj zatrdil, da so tam govorili o dveh velikih nadzornih agencijah, kamor bi združili manjše. To bi lahko pomenilo, da so pri Počivalšku predlog zakona načrtno držali v predalu in čakali primeren trenutek, da ga prinesejo na plano.
Zakaj so ga delali v tajnosti in skrivali pred direktorji javnih agencij, ni težko uganiti. Predlog zakona, s katerim bi vlada ukinila neodvisnost osmih javnih agencij, zadolženih za regulacijo kapitalskih trgov, zavarovalnic, varstva konkurence, trga z energijo, telekomunikacij, medijev, avdiovizualnih in poštnih storitev, varnosti prometa, civilnega letalstva in železniškega prometa, je namreč v nasprotju z več evropskimi direktivami, ki predpisuje pogoje za delo posameznih regulatorjev.
V vladi so tako očitno že vnaprej pričakovali ostrejši odziv Bruslja. To pa v drugačno luč postavlja tudi nedavno nasprotovanje predsednika vlade Janeza Janše, da bi EU izplačila iz evropskega proračuna posameznim državam vezala na spoštovanje vladavine prava.
Javne agencije bi si podredila politika
Tudi sicer velika večina argumentov, s katerimi želi Počivalškovo ministrstvo ustanoviti dve "super agenciji", ne drži. Že prvi cilj, "zasledovanje vitke uprave", reorganizacije in racionalizacije, je močno vprašljiv. Agencije, ki jih vlada združuje, bodo namreč v veliki večine delale kot do zdaj – v istih prostih in z istimi ljudmi, le da bodo zdaj nad sabo dobile še aparat ene od "super agencij". Tudi iz vladnega gradiva izhaja, da "združevanje ne bo imelo nobenih (pozitivnih) finančnih posledic za državni proračun".
Enako je z argumenti o večji učinkovitosti pri načrtovanju dela in večji preglednosti financiranja. Javne agencije morajo namreč že zdaj o svojem delu vsako leto poročati državnemu zboru, viri njihovega financiranja pa so različni. Tako se na primer Agencija za varstvo konkurence (AVK) financira iz proračuna, medtem ko se Agencija za komunikacijska omrežja (AKOS) v celoti financira iz nadomestil družb, ki jih nadzira. Združevanje bi zameglilo preglednost financiranja. Prelivanje prihodkov in odhodkov množice agencij bi lahko povzročilo nezadovoljstvo pri nadzorovancih, ki bi plačevali (po njihovem) previsoke pristojbine.
Še manj jamstev je, da bi se povečala kvaliteta neodvisnega nadzora. Precej bolj verjetno bi se zgodilo obratno: nadzor bi bil verjetno slabši in bolj usmerjen od zunaj. Do zdaj je namreč vodilne v javnih agencijah na položaj imenoval državni zbor. Po novem bi člane sveta in direktorja obeh "super agencij" imenovala vlada. To bi krepko povečalo možnosti za politični vpliv na odločanje državnih nadzornikov trga.
Nizozemski model kot izgovor za kadrovski cunami
V vsakem primeru je Počivalškov predlog daleč od nizozemskega modela, ki naj bi mu želela slediti vlada. Res je, da so na Nizozemskem leta 2013 pod eno streho kot edini v EU na takšen način združili tri agencije: varuha konkurence, regulatorja telekomunikacijskega trga, ki mu je pred tem pripojila tamkajšnjo agencijo za energijo, in urad za zaščito potrošnikov. Toda to storili po tehtnem premisleku. Javna razprava je takrat trajala približno dve leti.
Tudi motivi za to so bili v pretežni meri drugačni kot v Sloveniji. Nizozemska je država z izrazito močnim finančnim sektorjem, ki je potreboval učinkovitejši nadzor nad kršenjem pravic potrošnikov. V Sloveniji temu ni tako. Vtis je, da vlada združuje nezdružljivo. K agencijam za varstvo konkurence, za energijo ter komunikacijska omrežja in storitve želi pripojiti še tri prometne agencije, zadolžene za varnost prometa, civilno letalstvo in železniški promet, ki s prvimi tremi nimajo ničesar skupnega. Tega tudi na Nizozemskem niso počeli. Več področij, recimo nadzor nad zdravstvenimi pripomočki, regulacijo medijev in igralništva, so zaradi večje učinkovitosti nadzora namenoma pustili v ločenih agencijah oziroma organih.
V resnici gre zelo verjetno za kadrovanje. Ob ustanovitvi "super agencij" bodo samodejno prenehali mandati vseh direktorjev in članov svetov javnih agencij, ki se združujejo. Sprejetje zakona bi torej Janševi vladi omogočilo, da se z enim zamahom reši vseh vodilnih, ki ji niso po volji, in na položaje v novih "super agencijah" nastavi svoje ljudi. To "umazano delo" pa bo zanjo opravilo Počivalškovo ministrstvo.
