Minister za pravosodje Marjan Dikaučič že od začetka junija, ko ga je SMC predlagala na ta položaj, pred javnostjo skriva, da je osumljen kaznivih dejanj davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin.
Spletna stran 24ur je tako včeraj razkrila, da je okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti že avgusta lani vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti Dikaučiču. Gre za prvega ministra za pravosodje v zgodovini samostojne Slovenije, ki ga tožilstvo preganja zaradi kaznivih dejanj gospodarskega kriminala. V času, ko je tožilstvo zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, je bil Dikaučič še stečajni upravitelj z javnimi pooblastili. Če bi sodišče zahtevi ugodilo, sodna preiskava pa postala pravnomočna, bi ga moralo ministrstvo za pravosodje razrešiti s te funkcije. Zdaj isto ministrstvo vodi Dikaučič, ki je ob imenovanju napovedal reformo stečajne zakonodaje.
O Dikaučičevi preteklosti še vedno ni veliko znanega. Sam celo med zaslišanjem v parlamentu ni pojasnil, kaj in za koga vse je delal. V postopku pred informacijsko pooblaščenko nam je uspešno preprečil, da bi njegove pretekle zaposlitve razkril zavod za zdravstveno zavarovanje. Več virov nam je ob njegovem imenovanju zatrdilo, da mu je pot do ministrskega položaja tlakoval Rok Snežič, prijatelj in svetovalec predsednika vlade Janeza Janše. Sam Dikaučič nikoli ni zanikal informacij, da je dober Snežičev znanec. V njegovem imenu je to storil vodja poslanske skupine SMC Gregor Perić.
Preberite še:
Zakaj Počivalškov izbranec ne sme postati pravosodni minister
"Poslovni model" sedanjega ministra za pravosodje
Toda podrobnejša analiza poslov, v katere je bil vpleten Dikaučič, razkriva precej povezav z Snežičevem krogom in podobnosti z načinom njegovega delovanja. Pri domnevni davčni zatajitvi, ki jo tožilstvo očita Dikaučiču, se namreč pojavlja zelo podoben "poslovni model" kot pri poslih mreže, ki jo obvladuje Snežič. V obeh primerih so namreč v posle vpletena podjetja ali ljudje, ki se ukvarjajo z montažami in zagotavljanjem delovne sile, najpogosteje iz Bosne in Hercegovine. V Dikaučičevih poslih - enako kot pri Snežičevih - sodelujejo podjetja iz drugih držav in celo nekateri isti ljudje kot pri Snežiču.
Zahteva tožilstva za sodno preiskavo proti Dikaučiču se nanaša na obdobje med letoma 2013 in 2016, ko je bil direktor podjetja Prevozi Žižek. To se je po ugotovitvah kriminalistov z lažnimi dokumenti izognilo plačilu davka na dodano vrednost (DDV) pri prodaji tovornih vozil podjetju BGA, ki ga je prav tako vodil Dikaučič. Po informacijah 24ur naj bi bil državni proračun zaradi tega posla oškodovan za 52.000 evrov. Obe podjetji sta pozneje končali v stečaju, pri čemer so Prevozi Žižek državi ostali dolžni več kot 200.000 evrov.
Podjetje, ki ga je vodil Dikaučič, naj bi se plačilu DDV skušalo izogniti z lažno dokumentacijo. Z njo naj bi skušalo prikazati, da sta v verigi poslov med prodajalcem, torej Prevozi Žižek, in končnim kupcem, podjetjem BGA, sodelovali še dve podjetji iz tujine. To sta hrvaško podjetje West Alpine in istoimensko podjetje, ki ima sedež v nemškem mestu Leipzig. A kriminalisti naj bi hitro ugotovili, da to ni bilo res, saj zbrana dokumentacija o preprodaji in prevozih iz drugih držav ni bila verodostojna.
Preberite še:
Skrivnostna preteklost ministra za pravosodje
Slovaška zveza med Dikaučičem in Snežičem
Kdo sta vmesna člena, s pomočjo katerih naj bi se Dikaučič skušal izogniti plačilu davka? Hrvaško podjetje West Alpine se ukvarja z montažo za velike industrijske naročnike. Njegov današnji lastnik je Branko Slivnjek, ki je to postal leta 2019. Stična točka med njim in Snežičevim krogom je Slovaška.
V tej državi je Slivnjek pred dvema letoma kupil podjetje Cossmos, ki so ga obvladovali ljudje Roka Snežiča in nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka. Temu je Snežič več let urejal prenos premoženja na Slovaško zaradi davčnega postopka v Sloveniji. Upravni odbor podjetja Cossmos je vodila Maria Kulichova, ki je bila po ugotovitvah specializiranega državnega tožilstva tesno povezana z družino Vuk in Snežičem. Kulichova je upravljala njihova podjetja na Slovaškem. Vrsto let je bila direktorica tamkajšnjega podjetja Rohrmontage, kjer je po naših informacijah zaposlena Klavdija Snežič, soproga Roka Snežiča. Bila je tudi direktorica podjetja na Cipru, s pomočjo katerega so Vukove nepremičnine na Ptuju reševali pred državo in drugimi upniki. V nadzornem svetu podjetja Cossmos še vedno sedita dve slovaški državljanki, ki ju je mogoče najti v podjetjih družine Vuk.
Drugi vmesni člen je bilo nemško podjetje West Alpine, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih delov, prevozništvom, montažami in drugimi dejavnostmi. Po zadnjih podatkih je letno ustvarilo dobrih 150.000 evrov prihodkov, ima pa dva zaposlena. Njegov lastnik je slovenski državljan Martin Freitag, ki ima prebivališče prijavljeno v bližini Gradca, nedaleč od meje s Slovenijo. Freitag je bil imel v lasti tudi hrvaško podjetje West Alpine, ki ga je prodal prej omenjenemu Branku Slivnjeku. To je storil v času, ko so mariborski kriminalisti že preiskovali domnevne fiktivne posle podjetja Prevozi Žižek.
Slovenski tožilci so se sicer avgusta 2019 obrnili na kolege iz Bosne in Hercegovine (BiH) in jih po neuradnih podatkih prosili, naj v zvezi s temi posli zberejo obvestila od njihovega državljana. Za koga gre, ni znano. Spomnimo, da Rok Snežič že leta deluje v Banja Luki v BiH, kjer za slovenske državljane odpira podjetja.
Preberite še:
Rok Snežič klical posojilodajalko SDS pred bančnim okencem
Kaj je pred imenovanjem govoril Dikaučič
Dikaučič je za 24ur očitke zanikal in zatrdil, da "gre za evidentno ponarejanje mojega podpisa na dokumentih". Toda Dikaučiču očitno niso verjeli ne kriminalisti ne tožilci. Enako kot Dikaučič je sicer leta 2019 zatrjeval tudi Snežič, ko je ob preiskavi poslov podjetja RMV Vuk Holding javno razlagal, da je njegov podpis pri svojih poslih zlorabljal Miran Vuk. Takrat je bil Snežič že v sodni preiskavi zaradi suma kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in overitve lažne vsebine v njegovem osebnem stečaju.
Okoliščine Dikaučičevega dela v podjetju Prevozi Žižek so že pred njegovim imenovanjem zanimale tudi opozicijo. Poslance Levice je zanimalo, zakaj je podjetje končalo v stečaju, v času, ko ga je vodil Dikaučič, pa so njegovi lastniki že odprli novo podjetje, ki je prevzelo večino poslov. Na necenzurirano.si smo pred tem razkrili, da je več deset upnikov prijavilo 1,3 milijona evrov terjatev.
Dikaučič je zatrdil, da je podjetje Prevozi Žižek izgubilo pretežen del sredstev zaradi stečaja lendavske Nafte, ki je bila njegova najpomembnejša stranka. Poudaril je, da je bil v podjetju "navzven sicer poslovodja", a da "je imel dejansko položaj pravnika".
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer pa je opozarjal, da so Dikaučičeva podjetja sodelovala s podjetji, ki so bila vpletena v goljufije pri plačevanju vstopnega in izstopnega DDV. "Urad za preprečevanje pranja denarja, finančna uprava in policija delajo na podobnih primerih, vsak s svojega zornega kota, z jasnim namenom in ciljem. Mi danes v državnem zboru govorimo o kandidatu za ministra za pravosodje, ki je celo soudeležen v tem davčnem vrtiljaku," je govoril Möederndorfer.
Poslanci LMŠ so tik glasovanjem o Dikaučiču predlagali prekinitev seje, da bi imeli poslanci čas, da razčistijo informacije iz njegove preteklosti. Prav tako so želeli, da se do kandidata podrobneje opredeli tudi premier Janša, a temu predlogu ni ugodil predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Zoper Marjana Dikaučiča sta bili sicer v letih 2015 in 2016 vloženi še dve kazenski ovadbi zaradi kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev po 196. členu kazenskega zakonika, a ju je tožilstvo v Murski Soboti pozneje zavrglo.
Preberite še:
Kdo so stranke doktorja davčnih utaj
