Padajo okostnjaki iz omare Vraničar Ermanove

Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko, že vrsto let letijo očitki o številnih nepravilnostih in spornih poslih.

Že leta 2015 je računsko sodišče pri pregledu pogodb z zunanjimi izvajalci storitev za DUTB zaznalo sume kaznivih dejanj. Specializirano državno tožilstvo je junija letos zahtevalo sodno preiskavo zoper tedanje vodilne na čelu s Torbjörnom Månssonom. V istem času je računsko sodišče z novo revizijo ugotovilo, da DUTB terjatve prodaja nepregledno.

Kljub temu se je vlada Mira Cerarja v kislo jabolko, imenovano DUTB, odločila resneje ugrizniti šele tik pred koncem svojega mandata.

Zakaj je vlada zahtevala posebno revizijo

Od septembra 2016 je namreč ministrstvo za finance, pristojno za DUTB, vodila Mateja Vraničar Erman, ki se s slabo banko ni veliko ukvarjala. Ravno nasprotno, poudarjala je, da je ministrstvo v zadnjih letih s spremembami zakonodaje omogočilo, da od DUTB zahteva najrazličnejše informacije, kar da prej ni bilo mogoče.

Toda letos spomladi je vlada ugotovila, da DUTB ne upošteva njenih navodil. V letu dni državi ni prodala večinskega deleža v družbi Koto, ki se ukvarja s predelavo organskih odpadkov živilske industrije. V slabi banki se jim namreč s Slovenskim državnim holdingom (SDH), krovnim upravljavcem državnega premoženja, v tem času ni uspelo dogovoriti o višini kupnine.

To je bil povod za ukrepanje. Na začetku junija, le dan po zadnjih parlamentarnih volitvah, je vlada na dopisni seji ministrstvu za finance naročila, da mora z javnim razpisom poiskati posebnega revizorja.

Med 52 revizijskimi družbami niso našli nobene

Posebni revizor bi moral pregledati dve ključni področji, pri katerih se že vrsto let pojavlja največ sumov nepravilnosti. To sta:

1. Upravljanje premoženja DUTB, torej terjatev, lastniških deležev in nepremičnin. Natančneje, na kakšen način v DUTB določajo pošteno vrednost premoženja, ki ga prodajajo, kakšni so postopki odločanja o upravljanju premoženja in kako se v DUTB odločajo za dodatne nakupe, vlaganja in prodaje lastniških deležev podjetij ali nepremičnin.
2. Storitve, ki jih je DUTB naročala pri zunanjih izvajalcih. Kot že omenjeno, je prav pri teh računsko sodišče v preteklosti zaznalo tudi sume kaznivih dejanj.

A revizije, ki bi pregledala ti področji, zdaj očitno ne bo. Na ministrstvu za finance jim namreč v štirih mesecih ni uspelo najti nikogar, ki bi jo opravil.

Po zadnjih podatkih Slovenskega inštituta za revizijo ima dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja pri nas 52 družb. Kako je torej mogoče, da jim na ministrstvu revizorja ni uspelo najti?

Kako so izločili vse interesente

Že za objavo razpisa si je ministrstvo, ki je vodilo razpis v imenu DUTB, vzelo dva meseca časa. Čeprav so naročilo vlade dobili junija, so ga objavili šele na začetku avgusta.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da so potencialnim ponudnikom postavili več pogojev. Najstrožji se je nanašal na revizorjevo neodvisnost. Po tem kriteriju na razpisu niso mogli sodelovati ponudniki, ki so v zadnjih petih letih:

- revidirali letno poročilo DUTB,

- imeli kakršnekoli poslovne odnose z DUTB ali

- v letih 2013 in 2014 sodelovali pri prenosu slabih terjatev domačih bank na DUTB.

To je iz izbire samodejno izključilo družbe v lasti štirih največjih mednarodnih revizijskih skupin: Deloitte, KPMG, Ernst & Young in Pricewaterhouse Coopers (PWC).

Čeprav se je Deloitte na koncu prijavil za izvedbo revizije v delu, ki se nanaša na zunanje izvajalce, je ministrstvo njegovo ponudbo izločilo, ker je podjetje lani že opravilo revizijo v DUTB.

Na koncu je tako ministrstvu ostala ponudba podjetja BDO Revizija, ki je v večinski lasti Mateje Vrankar in Nadje Kranjc. To je ponudilo izvedbo le enega, manjšega dela posebne revizije: pregleda postopkov odločanja o izvajanju notranjih revizij DUTB. Pogodbo s podjetjem BDO Revizija naj bi na DUTB podpisali v naslednjih tednih.

Slabo banko (ne)hote ubranili pred pregledom

Že med samim razpisom so odgovorni na ministrstvu zavračali očitke, da s pogoji onemogočajo sodelovanje vsem družbam, ki imajo s tovrstnimi revizijami največ izkušenj.

Iz Deloitta so jih tako opozarjali, da njihovo dosedanje poslovno razmerje z DUTB po mednarodnih praksah ne pomeni konflikta interesa. Drugi potencialni interesenti pa so ugotavljali, da je ministrstvo že na začetku izločilo revizijske družbe, ki imajo s posebnimi revizijami takšnega obsega največ izkušenj.

Na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, so sicer potrdili, da nameravajo razpis ponoviti za področji, pri katerih niso izbrali nobenega ponudnika. Pojasnili so, da že pripravljajo dokumentacijo.

Revizija o DUTB ostaja prikrita zaradi policijske preiskave

Računsko sodišče je na začetku julija objavilo poročilo o reviziji pravilnosti, učinkovitosti in gospodarnosti DUTB za leti 2014 in 2015. Izreklo ji je negativno mnenje o pravilnosti poslovanja, ki je bilo tudi neučinkovito in negospodarno.

Velika večina dokumenta, ki ga je javno objavilo računsko sodišče, je prikrita oziroma počrnjena, še posebej v delu, ki se nanaša na konkretne posle DUTB.

Že julija smo zato od računskega sodišča zahtevali, naj nam po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja dovoli vpogled v celoten dokument. DUTB je namreč v izključni lasti države, ki je leta 2013 vanjo vložila 200 milijonov evrov kapitala, nanjo pa prenesla premoženje podržavljenih bank.

Naši zahtevi na računskem sodišču niso ugodili. Na začetku oktobra so jo zavrnili, ker da bi to lahko onemogočilo nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Pri tem se je sklicevalo na dopis Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki v zvezi z nekaterimi ugotovitvami poročila vodi predkazenski postopek. Postopki NPU še niso zaključeni.

Zakaj nam računsko sodišče ni omogočilo vsaj delnega vpogleda v prikrite dele dokumenta, torej tiste, ki niso predmet preiskave NPU? Kot so pojasnili, tega ni mogoče odobriti, saj računsko sodišče ne razpolaga z informacijo, ali in kateri od podatkov, ki so v poročilu prikriti, ni predmet trenutnega ali bodočega predkazenskega postopka. Policija je že pred časom razkrila, da v povezavi z DUTB preiskuje najemanje zunanjih storitev.

Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo zahtevali tudi razkritje podatkov o terjatvah, ki jih ima DUTB do podjetij v tujini. O tem namreč ni znanega tako rekoč nič, razen ko DUTB objavi razpis za prodajo posameznih terjatev, katerih vrednost lahko presega deset milijonov evrov.

Zanimali so nas:

- osnovni podatki o podjetju/podjetniku, na katerega se terjatev nanaša;

- kolikšna je (bila) vrednost terjatve;

- kdaj je bil sklenjen zadnji pravni akt (odobritev posojila, aneks o podaljšanju ...);

- kakšen je trenutni status terjatve. Ali je že unovčena/poplačana? Ali je bila prodana in če da, komu?

Na DUTB so našo zahtevo za posredovanje teh informacij zavrnili.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net