Dva meseca po porazu na volitvah zdaj že nekdanja vladajoča stranka izgublja nadzor tudi nad Slovenskim državnim holdingom (SDH), krovnim upravljavcem 12 milijarde evrov vrednega premoženja države.
Poslanci državnega zbora so namreč včeraj na predlog vlade odpoklicali dva člana nadzornega sveta SDH: Leona Cizlja, dolgoletni kader SDS, in Boža Emeršiča, ki je vanj prišel v kvoti NSi. V nadzornem svetu SDH tako ostajajo le še trije člani: predsednica Karmen Dietner, ki je bila imenovana v času vlade Marjana Šarca, zdaj že nekdanji generalni direktor finančne uprave (Furs) Ivan Simič in Janez Vipotnik. Že danes se bodo po napovedih sestali na seji, pri čemer se v neuradnih krogih že več dni omenja možnost, da bi lahko s položaja odstopil dosedanji predsednik uprave SDH Janez Žlak, sicer dolgoletni kader SDS.
To posledično pomeni, da si je nova koalicija Roberta Goloba dokončno začela odpirati vrata do zamenjav kadrov SDS, ki jih je nekdanja vladajoča stranka nastavila v uprave in nadzorne svete Telekoma Slovenije, Luke Koper, Pošte Slovenije, državnih energetskih in drugih družb. Jasno postaja tudi, da so si v SDS v zadnjih dveh letih pri naskoku na državno premoženje pomagali na različne načine: tudi tako, da so iskali obvode okrog zakonodaje, ki določa pogoje, kdo lahko sedi med nadzorniki SDH. To dokazujejo tudi dokumenti, ki smo jih pregledali in analizirali v uredništvu necenzurirano.si.
Preberite še:
To so financerji SDS iz državnega gospodarstva
Vodil le podjetje, ki osem let ne posluje
Avgusta lani je tako nekdanja vladajoča koalicija na predlog vlade v SDH imenovala Leona Cizlja, visokega uslužbenca Instituta Jožef Stefan, ki je v času nekdanje vlade Janeza Janše napovedoval širjenje okužb med epidemijo covid-19. Izbrala ga je z javnim pozivom, ki ga je ministrstvo za finance objavilo zgolj na svojih spletnih straneh, potencialnim kandidatom pa je dala za prijavo na voljo manj kot teden dni časa. Nobeno presenečenje ni bilo, da se je na poziv prijavil le Cizelj in da se je nekdanji minister za finance Andrej Šircelj na koncu odločil zanj. Izbirna komisija, ki bi morala ministru predlagati tri kandidate, je zato svoje delo končala, še preden ga je začela.
V predlogu za imenovanje je ministrstvo za finance zapisalo, da gre za strokovnjaka za korporativno upravljanje. Toda šele zdaj se je izkazalo, da so pri presoji, ali Cizelj izpolnjuje pogoje, v nekdanji vladi in koaliciji zamižali na obe očesi. Eden od pogojev za ta položaj je namreč "deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb". Cizelj teh že v času imenovanju ni imel. Edino podjetje, ki ga je v tem času uradno vodil, namreč že devet let ne posluje.
Gre za Inštitut za strateške tehnologije, ki ga je Cizelj ustanovil leta 2006, le 14 dni po tem, ko ga je prva Janševa vlada imenovala v nadzorni svet Elesa. Z njenim sestopom je začelo ugašati tudi podjetje, ki od 2014 ni ustvarilo niti evra prihodkov. Beleži le stroške, ki jih je na letni ravni za največ tisoč evrov. Pred tem je imelo v povprečju nekaj tisoč evrov letnega prometa in nobenega zaposlenega.
Preberite še:
Šef Pošte pri obrambi računa na Matoza in išče pot do SD
Zakaj so pri Širclju mižali na obe očesi?
Da ima Cizelj zahtevanih desetih let delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskuh družb, je torej nekdanja vlada utemeljevala z njegovim vodenjem lastnega mikro podjetja, ki že skoraj desetletje ne posluje. Pri tem je očitno pozabila, da bi moral Cizelj po zakonu pri "svojem delu", torej v podjetju, "dosegati dobre primerljive rezultate".
Teh ni moglo biti, saj je Inštitut za strateške tehnologije že zdavnaj "mrtvo podjetje", s katerim se tudi sam Cizelj že nekaj časa ne ukvarja več. O tem priča tudi včerajšnji pripetljaj. V letnem poročilu podjetja za lansko leto je namreč med pojasnili navedeno, da je podjetje prejelo "132.999,54 EUR državne pomoči zaradi Covid-19". O tem Cizelj ni vedel ničesar. "Če bi na podjetje dobil toliko denarja, bi verjetno vedel," nam je dejal včeraj. Pozneje pa nam je sporočil, da je prišlo do pomote, ki jo "računovodja že ureja".
Kako je torej mogoče, da je ministrstvo za finance v času Andreja Širclja ugotovilo, da Cizelj ne izpolnjuje le pogojev za imenovanje, ampak "ustrezno dopolnjuje strokovno znanje in kompetence trenutnih članov nadzornega sveta SDH"? Je morda prav zaradi tega posebej izpostavilo le njegovo izobrazbo? In kdo bo za to odgovarjal ob dejstvu, da je Cizelj na funkciji, za katero očitno ni izpolnjeval enega od ključnih pogojev, do zdaj skupaj prejel najmanj okrog 10.000 evrov bruto?
Preberite še:
Kdo sedi v svetih bolnišnic? Zvesti strankarski kadri.
Nagrada za napovedi epidemije
Vse to dokazuje, da je šlo za izrazito politično imenovanje, s katerim ga je vlada nagradila za njegovo napovedi epidemije, ki jih je po očitkih dela stroke prilagajal vladi. Prav Cizelj naj bi bil avtor črnogledih napovedi, da bi brez strogih omejitev v prvem valu zaradi covid-19 umrlo 90.000 ljudi, na katere se je javno skliceval direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek.
S Cizljem si je nekdanja vladajoča stranka želela zagotoviti večjo moč v nadzornem svetu SDH. Gre namreč za dolgoletni kader SDS v domači energetiki. V času druge Janševe vlade je recimo postal podpredsednik nadzornega sveta družbe Gen Energije, lastnice slovenske polovice krške nuklearke. Tam je skupaj z Martinom Brataničem, zaupnikom ministra Andreja Vizjaka, dobil nalogo, da s položaja predsednika uprave razreši Martina Novšaka, a jima to ni uspelo. Februarja 2013, tik pred zamenjavo Janševe vlade, je bil Cizelj imenovan tudi v upravni odbor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO).
V zadnjem mesecu je SDH začel poslovno sodelovati tudi z Inštitutom Jožef Stefan (IJS), kjer je že vrsto let zaposlen Cizelj. S Centrom za energetsko učinkovitost je sklenil pogodbo o poslovanjem sodelovanju na področju "izvedbe izobraževalnega srečanja za družbe upravljavskega portfelja SDH ter morebitno svetovanje na področju razogličenja portfelja SDH". Za to bi lahko IJS od SDH do konca leta prejel skoraj 10.000 evrov.
Kot so nam pojasnili na SDH, je izobraževanje s področja razogljičenja družb izpeljal Tomaž Fatur, nekdanji direktor centra in Cizljev dolgoletni znanec iz IJS. Skupaj sta delovala tudi v društvu jedrskih strokovnjakov, katerega ustanovni član je Cizelj. "SDH nima zaposlenih specialistov s področja razogljičenja družb, zato bo po potrebi morebitne storitve svetovanja v manjšem obsegu najel pri zunanjih strokovnjakih centra za energetsko učinkovitost pri IJS," so pojasnili na SDH.
