Celjski kriminalisti so danes na območju Žalca opravili hišne preiskave zaradi suma storitve več kaznivih dejanj goljufije na škodo EU in preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila.
Po naših informacijah je v jedru preiskave Razvojni center informacijsko-komunikacijske tehnologije Savinja (RCIKTS). Lastniško ga obvladujejo podjetja, povezana z Janezom Uplaznikom, lastnikom in nekdanjim direktorjem podjetja Mikropis, ki se ukvarja z razvojem informacijskih tehnologij za področja trgovine, gostinstva, bančništva in drugih področij.
Kriminalisti naj bi Uplazniku danes odvzeli prostost. Na Policijski upravi Celje informacij o tem ne dajejo. V preiskavi pa so ugotovili, da je poslovodna oseba treh družb med letoma 2012 in 2015 prek sedmih izpolnjenih zahtevkov za vračilo stroškov sofinanciranja neupravičeno uveljavljala in pridobila:
- za več kot 2,3 milijona evropskih sredstev in
- še dobrih 400.000 evrov denarja iz državnega proračuna.
S tem naj bi izmed družb, ki jo je zastopal, pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v skupni višini 2,7 milijona evrov.
Gre za razvojni center, ki ga je ustanovilo enajst podjetij. Ministrstvo za gospodarstvo ga je izdatno financiralo v obdobju med 2011 in 2014: v tem času sta resor glavnino časa vodila Radovan Žerjav in Stanko Stepišnik. Namenilo mu je osem milijonov evrov javnega denarja za razvoj tehnologije samopostrežnih blagajn in razvoj mobilnih tehnologij. Te je Mikropis že pred tem razvijal za nekatere trgovce in restavracije. Če ste v Mercatorju kdaj opravili nakup prek avtomatske blagajne, ste to izpeljali prek informacijske rešitve, ki jo je razvil Mikropis.
Prelivanje razvojnega denarja v zasebne žepe
Toda nepravilnosti pri financiranju razvojnega centra je že leta 2016 zaznal urad za nadzor proračuna. Na njegovih ugotovitvah po naših informacijah temelji tudi kriminalistična preiskava. Podjetje Mikropis je namreč razvojnemu centru izstavljalo račune za nakup in namestitev različne programske opreme, ki je ta ali ni potreboval ali je sploh ni kupil. Razvojni center jih je plačeval tudi z denarjem, ki ga je dobil od ministrstva za gospodarstva, s čimer je državo oškodoval za 2,7 milijona evrov.
Pri tem naj bi kriminalisti sumili, da je bil Uplaznik ključna oseba na obeh straneh teh poslov. Na eni strani je bil lastnik in direktor Mikropisa, na drugi strani pa je prek povezanih podjetij obvladoval 75-odstotni lastniški delež v razvojnem centru. Prav zaradi že ugotovljenih nepravilnosti in domnevnega prelivanja sredstev v zasebne žepe je ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, od razvojnega centra že zahtevalo vračilo skoraj štirih milijonov evrov subvencij. Država pa je morala vrniti že 2,3 milijona evropskih sredstev.
Mikropis je sicer prvo slovensko podjetje, ki je uvedlo računalniško vodenje in spremljanje proizvodnje z uporabo črtne kode in brezžičnih terminalov. Podjetje se poleg informacijske tehnologije ukvarja tudi s projektom zdravega načina življenja. S svetovno priznano kliniko Mayo iz ZDA od leta 2013 razvija visokotehnološko rešitev "24alife", takrat pa je nov center za testiranje in razvoj programov otvoril predsednik republike Borut Pahor.
Podjetje, za katerega je posredovala Janševa soproga
Uplaznik je tudi 15-odstotni lastnik podjetja Xan-Max, ki se ukvarja s prodajo naravnih sokov in CBD kapljic iz konoplje. Marca letos, le nekaj dni po zamenjavi oblasti, je z zavodom za blagovne rezerve podpisal skoraj deset milijonov evrov vredno pogodbo za dobavo mask in druge zaščitne opreme. Posel je dobilo, čeprav pred tem ni uvažalo opreme, leta 2018 pa je ustvarilo le 90.000 evrov prihodkov od prodaje.
Pozneje je žvižgač Ivan Gale razkril, da je za sklenitev posla s podjetjem Xan-Max posredovala Urška Bačovnik Janša, soproga predsednika vlade Janeza Janše. Direktor tega podjetja Miran Blatnik je namreč soprog predstojnice infekcijskega oddelka v Splošni bolnišnici Celje, kjer je zaposlena Urška Bačovnik Janša. "Verjamem, da je v želji pomagati v tistem času enako ravnalo na tisoče drugih posameznikov. Meni to narekujeta lastna vest in zavezanost zdravniškemu poklicu," je takrat pojasnjevala Urška Bačovnik Janša.
Pogodba je bila pozneje prekinjena, saj podjetje ni dobavilo zaščitne opreme. Še pred tem pa je zavod za blagovne rezerve z aneksom pristal na zvišanje cene.
